Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ... Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

kumba.agrft.uni.lj.si
from kumba.agrft.uni.lj.si More from this publisher
11.02.2015 Views

URŠKA Sajko, DR II TRI SESTRE IN VSE V ZVEZI S TEM otopelost odnosi simboli prihodnost aktualnost osamljenost smisel cinizem 18 in 19 Produkcija III. semestra – TRI SESTRE Težko je reči, ali Tri sestre uvrščamo med tragedijo ali komedijo. Čehov je trdil, da so njegova dela komedije. Stanislavski pa jih je trmasto uprizarjal kot tragedije. Čehov ni maral patetike, v bistvu je pred njo celo bežal. Patetiko je želel zamenjati z odkrito in surovo komiko, prikazovati komično in absurdno plat svojih likov. Njegovi liki niso junaki, niso naredili nič junaškega. Niso aktivni, ampak samo trpijo, ujeti so v “provincialno otopelost”. Vendar njegov cilj ni bil zgolj zasmehovanje svojih junakov, tudi v najbolj komičnih trenutkih so globoko nesrečni, te pretresejo. Ustvaril je novo dramsko obliko – navzočnost drugih življenj na odru, neke nove vrste realizem (pitje, hranjenje, pogovori o vremenu ...) vključno s temeljnimi mehanizmi in odnosi v življenju. „Drama Čehova je umetnost stapljanja, je drama indirektne akcije” (Magaršak), „ [...] gledališče duševnih stanj” (Majerhold). Drama je polna neopaznih dogodkov. Zakaj vključuje v svoja dela prizore, ki se ne dogajajo na odru Zato ker celotnega dogajanja v življenju ni mogoče zaigrati na odru. Večina pomembnih stvari se nam ne odvija naravnost pred očmi. Pri njem niso pomembna dramatična dogajanja, ampak odnosi med liki. Čehov je izjavil: „Nimam ne političnih, ne verskih, ne filozofskih prepričanj.” Vendar zastopa svoje like, ki veliko govorijo o idejah (Veršinin filozofira o lepši prihodnosti, Tuzenbah o delu ...). Čehov je bil simbolist. Njegova dela so polna simbolov. Kompaktnost likov je velikokrat želel doseči na dva načina: na psihološki in simbolni. Tudi zvok v drami je simbol, čeprav predvsem pasiven in nedoločen, ampak ravno to mu daje moč glasnika motenj, ki se dogajajo na ravneh življenja. Uporablja simbole, ki nas opominjajo na velike elementarne sile, na katere se ne da popolnoma osredotočiti. Vsi liki govorijo o času in o prihodnosti, ki nikoli ne bo prišla. Priča smo temu, kako čas oblikuje človeško življenje, to je prikazano zelo neposredno. Dogajanje se prične 5. maja, konča pa se čez štiri leta v jeseni. Fizično staranje Čehova ne zanima, bolj ga zanimajo porušene sanje in životarjenje. Fizične spremembe (telesna teža, brki ...) njegovih likov zrcalijo njihovo duševno sta- nje. Čas v drami mu je pomemben kot kvaliteta in ne kvantiteta. Tri sestre so zgodba o času, ki se nam izmika in ga vedno izgubimo. Čehov je emotiven, lirski, melanholičen in statičen dramatik. Njegova drama ni le niz dramatičnih dogajanj. Sestoji iz edinstvenih, vsakodnevnih dogodkov. Njegovi dialogi niso podobni dialogom iz klasičnih dram, včasih so nefunkcionalni (komunikacija se prekine in spet vzpostavi). Njegova dramska zgodba se mora prebijati skozi druge dogodke in življenja likov.

Tri sestre so po mojem mnenju moderna, sodobna tragedija. Tekst je še vedno zelo aktualen. Sodobni človek, ki nenehno išče srečo v današnjem svetu, v tem svetu, kjer se vsakdo vsaj kdaj pa kdaj počuti osamljenega in nerazumljenega. Nimamo nobenega pravega razloga za trpljenje (revščina, vojna ...). Tega se sicer zavedamo, vendar si ne znamo pomagati, večino časa smo nesrečni. Filozofiramo in čakamo na boljši jutri, čeprav vemo, da ga ne bomo doživeli, da bo vedno isto, pa naj vzide sonce ali se zamenja oblast. Liki v drami uteho, smisel in srečo iščejo v ljubezni, delu, Moskvi, odvisnostih (kockanje, pijančevanje ...), prav tako kot mnogi med nami. To je tragedija cinizma in sarkazma, ki nam je v današnjem času še kako domač. Težko je reČi, ali Tri sestre uvršČamo med tragedijo in komedijo.

Tri <strong>se</strong>stre so po mojem mnenju moderna, sodobna tragedija. Tekst je še vedno<br />

zelo aktualen. Sodobni človek, ki nenehno išče srečo v današnjem svetu, v tem<br />

svetu, kjer <strong>se</strong> vsakdo vsaj kdaj pa kdaj počuti osamljenega in nerazumljenega.<br />

Nimamo nobenega pravega razloga za trpljenje (revščina, vojna ...). Tega <strong>se</strong> sicer<br />

zavedamo, vendar si ne znamo pomagati, večino časa smo nesrečni. Filozofiramo<br />

in čakamo na boljši jutri, čeprav vemo, da ga ne bomo doživeli, da bo vedno isto,<br />

pa naj vzide sonce ali <strong>se</strong> zamenja oblast. Liki v drami uteho, smi<strong>se</strong>l in srečo iščejo<br />

v ljubezni, delu, Moskvi, odvisnostih (kockanje, pijančevanje ...), prav tako kot<br />

mnogi med nami. To je tragedija cinizma in sarkazma, ki nam je v današnjem<br />

času še kako domač.<br />

Težko je reČi,<br />

ali Tri <strong>se</strong>stre<br />

uvršČamo med<br />

tragedijo in<br />

komedijo.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!