Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
URŠKA Sajko, DR II<br />
TRI SESTRE IN VSE V ZVEZI S TEM<br />
otopelost<br />
odnosi<br />
simboli<br />
prihodnost<br />
aktualnost<br />
osamljenost<br />
smi<strong>se</strong>l<br />
cinizem<br />
18 in 19 <strong>Produkcija</strong> III. <strong>se</strong>mestra – TRI SESTRE<br />
Težko je reči, ali Tri <strong>se</strong>stre uvrščamo med tragedijo ali komedijo. Čehov<br />
je trdil, da so njegova dela komedije. Stanislavski pa jih je trmasto<br />
uprizarjal kot tragedije. Čehov ni maral patetike, v bistvu je pred njo<br />
celo bežal. Patetiko je želel zamenjati z odkrito in surovo komiko,<br />
prikazovati komično in absurdno plat svojih likov. Njegovi liki niso<br />
junaki, niso naredili nič junaškega. Niso aktivni, ampak samo trpijo,<br />
ujeti so v “provincialno otopelost”. Vendar njegov cilj ni bil zgolj<br />
zasmehovanje svojih junakov, tudi v najbolj komičnih trenutkih<br />
so globoko nesrečni, te pretre<strong>se</strong>jo.<br />
Ustvaril je novo dramsko obliko – navzočnost drugih življenj na odru,<br />
neke nove vrste realizem (pitje, hranjenje, pogovori o vremenu ...) vključno<br />
s temeljnimi mehanizmi in odnosi v življenju. „Drama Čehova je umetnost<br />
stapljanja, je drama indirektne akcije” (Magaršak), „ [...] gledališče duševnih<br />
stanj” (Majerhold). Drama je polna neopaznih dogodkov. Zakaj vključuje v<br />
svoja dela prizore, ki <strong>se</strong> ne dogajajo na odru Zato ker celotnega dogajanja<br />
v življenju ni mogoče zaigrati na odru. Večina pomembnih stvari <strong>se</strong> nam ne<br />
odvija naravnost pred očmi. Pri njem niso pomembna dramatična dogajanja,<br />
ampak odnosi med liki. Čehov je izjavil: „Nimam ne političnih, ne verskih,<br />
ne filozofskih prepričanj.” Vendar zastopa svoje like, ki veliko govorijo o<br />
idejah (Veršinin filozofira o lepši prihodnosti, Tuzenbah o delu ...).<br />
Čehov je bil simbolist. Njegova dela so polna simbolov. Kompaktnost likov<br />
je velikokrat želel do<strong>se</strong>či na dva načina: na psihološki in simbolni. Tudi zvok<br />
v drami je simbol, čeprav predv<strong>se</strong>m pasiven in nedoločen, ampak ravno to<br />
mu daje moč glasnika motenj, ki <strong>se</strong> dogajajo na ravneh življenja. Uporablja<br />
simbole, ki nas opominjajo na velike elementarne sile, na katere <strong>se</strong> ne da<br />
popolnoma osredotočiti.<br />
Vsi liki govorijo o času in o prihodnosti, ki nikoli ne bo prišla. Priča smo<br />
temu, kako čas oblikuje človeško življenje, to je prikazano zelo neposredno.<br />
Dogajanje <strong>se</strong> prične 5. maja, konča pa <strong>se</strong> čez štiri leta v je<strong>se</strong>ni. Fizično staranje<br />
Čehova ne zanima, bolj ga zanimajo porušene sanje in životarjenje. Fizične<br />
spremembe (telesna teža, brki ...) njegovih likov zrcalijo njihovo duševno sta-<br />
nje. Čas v drami mu je pomemben kot kvaliteta in ne kvantiteta. Tri <strong>se</strong>stre so<br />
zgodba o času, ki <strong>se</strong> nam izmika in ga vedno izgubimo.<br />
Čehov je emotiven, lirski, melanholičen in statičen dramatik. Njegova<br />
drama ni le niz dramatičnih dogajanj. Sestoji iz edinstvenih, vsakodnevnih<br />
dogodkov. Njegovi dialogi niso podobni dialogom iz klasičnih dram, včasih so<br />
nefunkcionalni (komunikacija <strong>se</strong> prekine in spet vzpostavi). Njegova dramska<br />
zgodba <strong>se</strong> mora prebijati skozi druge dogodke in življenja likov.
Change language