Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

150 IN 151 UH
Davkoplačevalskega denarja
Prihaja čas slovesa
~
Zanikala bi tudi vas in nas
In našega kralja
A ker kralja ni,
Je to vse izpod najinega peresa.
Če se kakšno vprašanje poraja
Pišite na najin elektronski naslov:
Midva@ne.obstaja
Spesnila:
Zdrav duh v zdravem telesu
In
Zdravo telo brez zdravega duha
ANJA NOVAK, DI II
NEMOČ
Če me nekdo pokliče po imenu, sama presodim,
ali bom odgovorila ali ne. Če me nekdo
pokliče na pivo v Arta, se bom sama odločila,
ali bom šla. Vse je odvisno od trenutne
intuicije, od tega, koliko me stvar zanima, in
ali morda ni nečesa, kar me v tistem trenutku
bolj vleče k sebi. To načelo odločanja se sliši
precej logično in preprosto.
Kadar pa pride do izbire poklica, torej
dela, ki ga boš opravljal večino življenja, zanj
prejemal plačilo in kasneje tudi pokojnino (na
to vsaj upaš), takrat odločitev ni več preprosta.
Začnejo se špekulacije. Kje bo boljša mesečna
mezda Kje bom lahko imel čim več prostega
časa Kje je ta poklic na družbeni lestvici
Včasih pa se komu zgodi, da nima izbire.
Jasno zasliši ta (po)klic, mu prisluhne, v njem
najde svojo srečo in se mu ne more več upreti
kljub vsem negativnim lastnostim. Niso
nemočni tisti, ki ne vedo, ali naj sprejmejo nek
poklic, temveč tisti, ki ne morejo reč »ne«.
Takšen je zame poklic igralke.
Nemoč, ki mi paše. Nemoč na prehodu v moč.
In to še toliko bolj drži za poklic pesnika.
Kot igralka bom s svojim delom morda vsaj
dobivala denar in se tako preživljala. Kaj pa
dobi pesnik
Marsikaj, toda to je neubesedljivo. In reči
neubesedljivo je paradoksno, kajti prav besede
so tiste, s katerimi pesnik ustvarja. Toda te
niso rezultat oz. naj ne bi bile rezultat. Ta se
skriva v bralcu.
Naj samo poskusim odgovoriti na vprašanje,
ki sem ga zastavila. Lahko bi rekla, da pesniku
v plačilo ostane pisanje naslednje pesmi.
Ostane mu Strast.
MOJ VEČERNI TRENING
Verziram se v verzu.
KRIK PO UMETNOSTI
Zakaj še mene sosedov
fotr ne garba, da bi
bila cela plava in bi
lahko pela blues!
VSE, KAR SE SPODOBI
„Čudno mi je ležat
nag tu zraven tebe.”
mi je rekel gospod
profesor.
in me začel
poljubljat, da bi
bilo bolj primerno.
GLOSA (V FRAGMENTU)
Slep je, kdor se s petjam vkvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja.
...
Vender peti on ne jenja. FRANCE PREŠEREN