11.02.2015 Views

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

tale članek sicer še nobeno artovanje ni bilo<br />

izvedeno, toda ta torek bi <strong>se</strong> le utegnilo zgoditi.<br />

Najprej je bil naš namen dobiti <strong>se</strong> ob osmih,<br />

toda profesor Janežič nam je stopil na prste<br />

in predavanje postavil ravno na torkovo osmo<br />

uro. Resda vsak teden spreminjamo uro ali dan<br />

njegovih predavanj, toda zdi <strong>se</strong>, da bosta tokrat<br />

določena ura in dan končna.<br />

Naj intenzivno druženje torej začnemo že pri<br />

Janežiču<br />

Več o tem, ali smo artovali že pri njegovi uri<br />

ali po njej, pa verjetno v naslednji številki<br />

Oderuha<br />

TADEJA AŽMAN, DR I<br />

UMETNIK =<br />

KMET!<br />

/.../ Poklic, ki nekaj velja<br />

in ima<br />

ugled,<br />

je kmet! /.../<br />

(T. Pavček: Veljavni poklici)<br />

Človeka <strong>se</strong> oceni po njegovem poklicu. To<br />

je dejstvo. „Kaj pa dela tvoj oče” je obvezno<br />

vprašanje staršev, ko jima hči predstavi prijatelja.<br />

Ni važno, kakšen vtis je pustil ob rokovanju,<br />

saj prevlada ugled družine, iz katere prihaja.<br />

„Moj oče je kmet.” Kaj res Hm. Zanimivo.<br />

Zadrega.<br />

Zamislimo si še drugo sliko. Fant, ki je tarča<br />

starševske radovednosti, je sin slikarja,<br />

dramaturga ali violinista. Kakšna bi bila<br />

njihova reakcija ob tem V<strong>se</strong>kakor ti poklici<br />

vzbujajo neko začetno navdušenje, ki pa<br />

<strong>se</strong> razblini v zelo kratkem času. Ob njihovi<br />

omembi <strong>se</strong> poslušalcu razširijo oči, usta odpre<br />

v pre<strong>se</strong>nečenje in odobravajoče začne kimati<br />

z glavo. Seveda želi vprašati kaj več, a tu <strong>se</strong><br />

mu zatakne. Namrdne <strong>se</strong>, saj nima nobene<br />

oprijemljive predstave o umetnikovem delu,<br />

kar ga zmede in <strong>se</strong> v samoobrambi zateče k<br />

razvrednotenju poklica. Umetnik je sam svoj<br />

gospodar, sam <strong>se</strong>bi politika, okolju posreduje<br />

svoje ideje na lasten način in na področju, ki<br />

ga zanima. Živi v nekakšni samozadostnosti.<br />

Prav tako kot kmet, ki je sam svoj gospodar,<br />

sam <strong>se</strong>bi vlada, usmerjen je v to, kar ga<br />

zanima, in pri tem uspešen, kar pokažejo<br />

pridelki. Čeprav dela za skupnost, pa v<strong>se</strong>eno<br />

ohranja individualnost in samostojnost<br />

svojega dela. Zaveda <strong>se</strong> namreč, da odgovornosti<br />

ne more prenesti na druge in je on sam<br />

o<strong>se</strong>ba, na katero <strong>se</strong> mora zanesti, da bo delo<br />

opravljeno.<br />

Družba brez kmetovega prispevka, ki omogoča<br />

preživetje le-te, in kulture, ki omogoča<br />

njen razvoj, ne bi mogla normalno funkcionirati.<br />

Problem pa nastane ob neskladju<br />

kmetove in umetnikove narave z aktualnimi<br />

družbenimi normami. Že na ulici velikokrat<br />

izstopata, prav tako v ostalih situacijah, zato<br />

sta iz večinskega sveta nekako odrinjena.<br />

Širša množica namreč teži k temu, da <strong>se</strong> zlije<br />

z okolico ali izstopa po njenih pričakovanjih.<br />

Največkrat <strong>se</strong> kmet in umetnik tako ne želita<br />

podrejati večini, zato raje izbereta manjšino<br />

enakomislečih, v katerih družbi njuna narava<br />

pride do izraza in <strong>se</strong> lahko uveljavita. Lahko<br />

bi rekli, da je nepoznavanje narave in bistva<br />

dela umetniških poklicev ali kmetovanja vir<br />

neprepletanja različnih področij družbenega<br />

delovanja.<br />

Umetnost je nekako posvojila elemente<br />

kmetovega profila. Preprosto tudi umetniki<br />

živijo svoj poklic ves čas in razvijajo tako<br />

imenovano trdo kožo, s katero <strong>se</strong> postavljajo<br />

nasproti kritikam in javnosti. Problem so<br />

<strong>se</strong>veda nekonstruktivne negativne kritike, ki

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!