Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

130 in 131 INTERVJU
NATAŠA BERCE, DR II
„NISEM BILA
ZVESTA SAMA
SEBI IN
TEGA NISEM
ZDRŽALA.”
POGOVOR Z NATAŠO KONC LORENZUTTI
NATAŠA KONC LORENZUTTI JE PO
OSNOVNI IZOBRAZBI DRAMSKA IGRALKA.
NEKAJ LET JE USTVARJALA V GLEDALIŠČU,
KASNEJE JE IGRANJE OPUSTILA IN
POSTALA SAMOSTOJNA USTVARJALKA.
NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI V NOVI GORICI
POUČUJE UMETNIŠKO BESEDO. UKVARJA
SE TUDI Z INTERPRETACIJO BESEDIL, TUJIH
IN LASTNIH. PIŠE MLADINSKO PROZO, KI
JO OBJAVLJA V KNJIGAH TER V CICIBANU,
CICIDOJU Podatki IN MAVRICI. NEKAJ ČASA JE
PISALA TUDI SCENARIJE ZA MLADINSKE
ODDAJE. LANSKO LETO JE MAGISTRIRALA
IZ UMETNIŠKE BESEDE (NASLOV NALOGE
JE PLASTI USTVARJENE BESEDE V PISNI
IN GOVORNI PODOBI AVTORSKE PROZE).
ŽE PRI MAGISTRSKI NALOGI SE JE ZAČELA
UKVARJATI S KRATKO PROZO ZA ODRASLE,
KAR JE LETOS ŠE NADGRADILA IN NAPI-
SALA SVOJ PRVI ROMAN ZA ODRASLE Z
NASLOVOM KAVA PRI DIŠEČEM JASMINU,
KI JE BIL NOMINIRAN ZA NAGRADO MLA-
DINSKE KNJIGE – MODRA PTICA.
Po poklicu ste dramska igralka, čeprav
se z igranjem ne ukvarjate več. Kaj vas
je napeljalo k odrskemu ustvarjanju kot
načinu služenja kruha in kaj vas je potem
odpeljalo stran
Priti do poklica dramske igralke je bil najvišji
cilj, ki sem si ga zastavila v puberteti.
Mislim, da je to pogosta želja mladih deklet,
pa mislim, da je danes celo pogostejša kot
takrat, ko sem bila jaz mlada. Ker je fino.
Nekateri smo nagnjeni k temu, da smo radi
v središču pozornosti, da se radi izpostavljamo.
Radi vidimo, da nas gledajo, da smo
opaženi. Takrat še nisem vedela, da biti
dramski igralec ne pomeni samo, da se razkazuješ,
ampak da ustvarjaš. In da je to zelo
težko, poglobljeno delo. Vseh razsežnosti
takrat seveda nisem niti slutila. Nikakor pa
mi ni žal vsega truda, ki sem ga vložila v to,
da igralka postanem. Ko sem imela svojo
diplomo v rokah, je bilo to res čudovito. Par
let sem bila v gledališču zadovoljna. Potem
pa ne več. Nekaj me je pretreslo in sem
se potem odvrnila od igralskega poklica,
čeprav ne popolnoma. Nisem namreč znala
dobro postavljati meja. Mogoče sem preobčutljiva,
ne vem. Nisem znala jasno razmejevati
med poklicnim in zasebnim; to me je
ves čas bremenilo. Nekako se nisem počutila
zvesta do svoje zasebnosti, kadar sem
zelo poglobljeno študirala določene vloge,
ki so bile tako daleč od mojega značaja, da
me je to prav osebnostno preoblikovalo. In
sem bila potem zasebno drugačna. Nisem
bila zvesta sama sebi in tega nisem zdržala.
Se vam zdi, da igralski poklic torej bolj
označi tiste, ki se z njim ukvarjajo, kot
drugi poklici
Vsekakor. V eni drami Čehova, mislim,
da v Utvi, reče igralka (Arkadina) … to sem
si tako zapomnila … reče, da ne more iti
ven neurejena, ker je igralka. Ker jo vsi
poznajo. Seveda te preoblikuje. Ves čas se