11.02.2015 Views

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

poznamo kot managerje 2 . Sklenemo lahko z “gledališko proizvodnjo” ali, to<br />

vam bo bolj znano, s “produkcijo”. Mislim, da je to edini primer poimenovanja<br />

umetniškega ustvarjanja v umetnosti, ki bi bilo tako neposredno povezan z<br />

ekonomskim izrazoslovjem 3 .<br />

128 in 129 TEORIJA IMA TALENT – POKLIC<br />

Slovenski gledališki reži<strong>se</strong>r<br />

Kaj pa slovenski reži<strong>se</strong>r Kako bi ga definiral Lukan 4 navaja, da je Osip Šest<br />

podpisal svojo prvo poklicno režijo v narodnem gledališču konec otvoritvene<br />

<strong>se</strong>zone, junija 1919. Poleg informacije o začetkih tega poklica pri nas pa<br />

je Lukanova definicija zanimiva še v tem, ker <strong>se</strong> odreče opredelitvi, ki bi<br />

temeljila na kakšni umetniški tradiciji, filozofski šoli ali ozkemu poizkusu<br />

opredelitve. Gre za pragmatično definicijo, ki poišče pogodbo in ne zgodbo.<br />

Skorajda pravniška je in sledi Kuhnovskemu 5 razglabljanju o paradigmah v teoriji<br />

znanosti: „umetnost je to, s čimer <strong>se</strong> ukvarjajo umetniki”, oz., če izpeljemo<br />

naprej, „reži<strong>se</strong>rji <strong>se</strong> ukvarjajo z reži<strong>se</strong>rsko dejavnostjo”. Ti izjavi sta <strong>se</strong>veda tavtologiji<br />

in ne po<strong>se</strong>gata globlje v razumevanje, “kaj” je umetnost/režija. To <strong>se</strong> zgodi<br />

preprosto zaradi tega, ker je področje preveč široko. Definicija tako širokega<br />

pojma pa bi bila preveč (I) splošna, da bi govorila o čemerkoli konkretnem ali<br />

(II) pa bi bila preveč razvlečena (leksikografska). Skratka v obeh primerih bi bila<br />

nekoristna in nepripravna za rokovanje.<br />

Na tem mestu je operacija zastala. Kirurgu nekaj ni šlo v glavo, očitno <strong>se</strong>m<br />

preveč zafilozofiral: kaj to pomeni Anestezistka mi je podala masko s smejalnim<br />

plinom. Globoko <strong>se</strong>m vdihnil, bolečina je odplavala nekam pod strop k<br />

belemu pajku in v tem trenutku <strong>se</strong>m spoznal, kdo je kirurg, prepoznal <strong>se</strong>m ga<br />

po njegovi majevtiški metodi.<br />

Valilnica slovenskih gledaliških reži<strong>se</strong>rjev je <strong>se</strong>veda AGRFT. Leta 1951 sta iz <strong>gledališke</strong><br />

<strong>režije</strong> diplomirala France Jamnik in Balbina Baranovič. Od takrat mineva<br />

natančno 60 let in v tem času so <strong>se</strong> na njej kalili raznorazni profili ustvarjalcev<br />

s tako samosvojimi poetikami, da jih v resnici ni mogoče stlačiti na en skupni<br />

imenovalec. Poizkusite primerjati Peljha in Koruna, Živadinova in Jablanovca,<br />

Pandurja in Horvata, Šedlbauerja in Lampičevo ... No, vsi so diplomati te nekdaj<br />

Akademije za igralsko umetnost, a to vedno ni dovolj za definicijo. Še manj za<br />

prepoznavnost.<br />

Ampak zakaj nas<br />

tako pekli, kadar<br />

smo plaČani bruto<br />

namesto neto.<br />

Pa še nekaj je, na <strong>gledališke</strong> reži<strong>se</strong>rje <strong>se</strong> vrši nenehen konkurenčni pritisk. V v<strong>se</strong>j<br />

zgodovini jih ni diplomiralo več kot 95, a na SiGledal, slovenskem <strong>gledališke</strong>m<br />

portalu, jih naštejejo več kot 270. No, že res, da nekateri izmed njih niso več<br />

2 Rozman, Rudi. “Kako prevesti “management” v slovenščino: management, menedžment, upravljanje,<br />

poslovodenje, vodenje, ravnanje” Organizacija 29 (1996): 5–18.<br />

3 To <strong>se</strong>veda ni vsa resnica, saj proizvodnja izvira iz lat. producere, kar pomeni privesti, pripeljati ven. Tudi<br />

to je malo povezano z ekonomijo, če vemo, da be<strong>se</strong>da “kapital” izvira iz lat. kapita (iz caput = glava) in je prvotno<br />

pomenila število glav goveda (smi<strong>se</strong>lna uporaba: “na AGRFT producirani kapital vlečejo za nos”).<br />

4 Lukan, Blaž. “Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne <strong>režije</strong>.” Dinamika sprememb v slovenskem<br />

gledališču 20. stoletja. Ur. Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan, Maja Šorli. Ljubljana: AGRFT, 2011. 102.<br />

5 Kuhn, Thomas S. Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina. 1998.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!