Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

sodobna umetnost pomeni razlog za zmrdovanje nad nerazumljivim početjem
peščice izbrancev. Zakaj obstaja ta dójem o režiserskem poklicu kot o nečem
predmodernem Ali ga je iztisnil film in vse nadaljnje “prostočasne” oblike
preživljanja časa
Konec koncev ne gre za nov poklic, kot funkcijo organiziranja večjega
števila ljudi na odru so ga sicer poznali že stari Atenci, tudi potujoče gledališke
skupine, ki so prakticirale commedio dell' arte, so se morale nekako organizirati.
Zagotovo pa režiser vznikne ob pojavu institucionaliziranih/nacionalnih oblik
Po mojem mnenju
je režisersko
poČetje v
umetnosti izredno
podobno
managerskemu
v podjetju.
gledališč, kot sta npr. Shakespearov Globe Theatre in Molièrov Comédie-Française,
in se s Stanislavskim dokončno emancipira v svoji moderni obliki.
20. stoletje in šele 20. stoletje je brez dvoma stoletje režiserjev, ki
so delovali v različnih institucionalnih okvirjih: Piscator, Brecht, Artaud,
Brook idr. so nenehno križarili med svobodnjaštvom, deloma v bolj ali
manj formalnih skupinah in deloma v urejenih hierarhičnih strukturah.
A 20. stoletje je prineslo tudi pojav režiserjev v ožjem smislu, tj. kot profesionalnih,
poklicnih režiserjev. Verjetno bi bilo precej malenkostno trditi,
da režiserski poklic obstaja zgolj in samo, v kolikor ga kot takšnega prepozna
in beleži država s svojim birokratskim aparatom z namenom pobiranja davka
od dohodka. Morda bi bilo pravilneje reči, da se režiserski poklic kot tak
pojavi v trenutku, (I) ko se režiser znajde na trgu in ga lahko prosto najemajo
različne gledališke skupine ali posamezniki in inštitucije ali (II) kadar režiserji
samostojno najemajo kapital (producente, prostor za vadbo, materiale za scenografijo
...) in delo (igralci, kostumografi, scenografi ...) z namenom uresničevanja
svoje umetniške vizije.
126 in 127 TEORIJA IMA TALENT – POKLIC
“Gledališka proizvodnja”
Anestezistka mi je po tem kratkem ekskurzu že nekoliko bolj razpoloženo
prikimavala, čutil pa sem, da tudi kirurg in sestra s pinceto po malem prisluškujeta
najinemu pogovoru. To mi je dalo še več poleta, da sem naprej razpredal,
paziti sem samo moral, da operacija ne bi popolnoma zastala.
Po mojem mnenju je režisersko početje v umetnosti izredno podobno
managerskemu v podjetju, saj morata oba (I) sprejemati odločitve, (II) komunicirati,
(III) voditi in (IV) upravljati. Prvi deluje na področju kulture, drugi v
gospodarstu. Za oba je koristno, da poznata široko področje sorodnih panog,
a najpomembnejša je sposobnost, da znata povezovati ljudi, njihova znanja
in omejene vire (čas, prostor, denarna sredstava) za uresničitev njune vizije.
Etimološko je izšel slovenski “režiser” iz francoske besede régisseur, ki
izvira iz régir (upravljati, vladati), ta pa iz latinske regere v istem pomenu 1 .
A besede odkrivajo še več. V sodobni slovenščini je beseda “ravnatelj” rezervirana
za upravitelja zavodov, šol in ustanov; pred drugo svetovno vojno so
v naših krajih z ravnatelj označevali tudi vodje v podjetjih, ki jih dandanes
1 Snoj, Marko. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.