Kulturnozgodovinske znamenitosti in poti v Slovenskih Konjicah in ...

Kulturnozgodovinske znamenitosti in poti v Slovenskih Konjicah in Zrečah
zaselkov Kraberk, Škedenj in Tolsti vrh. Ob vijuganju, prepletenim s potokom Žičnica,
najprej pripelje do območja nekdanjega spodnjega samostana, ki je kasneje dobilo ime po
tamkajšnjem Hospitalu do Špitaliča.
Na sredini te doline stoji, kot edini ostanek kartuzijanskih časov, znamenita, poznoromanska
cerkvica Marijinega obiskanja, ki jo na vzhodu krasi edinstveni romanski portal, ki je med
najstarejšimi ohranjenimi na Slovenskem. V bližini stoji stavba župnišča, v katerem je zbrana
dragocena zbirka knjig in manjših rekvizitov iz časov Žičke kartuzije.
Žička kartuzija je zaradi svojega preko šesto letnega obstoja doživela veliko vzponov in
padcev, preživela mnogo vladarjev in s tem tudi obdobij, od romantike, gotike, preko
renesanse do baroka, kar se je poznalo tudi v njenem življenju in pri njenih obnovah.
2. 2 Ustanovitev Žičke kartuzije
Natančnega datuma ustanovitve Žičke kartuzije ne
poznamo, vsekakor pa je nastala v letih 1155 do
1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina.
Zgodovinarji si niso enotni glede letnice začetka
samostana ob Žičnici, vsi pa priznavajo Otokarja
III. Traungavca, štajerskega mejnega grofa in
njegovega sina Otokarja IV., prvega štajerskega
vojvodo, za ustanovitelja Žičke kartuzije.
Slika 2: Letalski posnetek Žičke kartuzije
Za postavitev Žičkega samostana se je Otokar III. gotovo odločil zaradi novih pokrajinskih
pridobitev. Ko je nemški kralj Konrad III. zbiral plemstvo za križarski pohod, se je le-tega
udeležil Otokarjev stric, grof Bernard Spanheim, a je tam umrl. Po njegovi smrti so
Traungavci podedovali obsežna posestva na spodnjem Štajerskem, med drugim tudi okolico
Konjic in dolino ob žičnici. Na novo pridobljenem ozemlju je Otokar želel ustanoviti
samostan, ni pa povsem jasno, zakaj si je Otokar III to želel.
8