odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli tržič

učiteljem vedno na voljo (prav tam). Tovrstnim oblikam izobraževanja bo treba namenit več
pozornosti, kajti mnogi učitelji ne poskrbijo za nadarjene ravno zaradi pomanjkljivega znanja
na področju dela z nadarjenimi učenci. V prvi vrsti jih ne prepoznajo, nadalje pa nimajo
ustreznih znanj s področja didaktike in metodike za ustrezno delo z njimi (prav tam). V
nadaljevanju bom nekaj več pozornosti namenila ravno oblikam dela z nadarjenimi učenci.
2.5.1 NAČINI DELA Z NADARJENIMI UČENCI
Ferbežer (1998, str. 51-53) poudarja, da nadarjeni učenci potrebujejo predvsem občutek, da so
sprejeti, varni, ljubljeni, da jih učitelji razumejo. Poudarek pri izobraževalnem, intelektualnem
in življenjskem usmerjanju je na vzgoji samostojnosti, v pedagoškem ravnanju pa moramo
biti prožni, odprti in demokratični. Pomembno je, da nadarjenega učenca ocenjujemo z vidika
njegovega individualnega razvoja in ne po merilih povprečja, ter, da mu pri delu z njim
pomagamo oblikovati zaupanje v njegove sposobnosti in mu krepimo zavest, da višje
zmožnosti narekujejo tudi večjo stopnjo odgovornosti ter zavezujejo k večjemu delu.
Nadarjeni učenci lahko pomagajo učno manj uspešnim, pripravijo referate, poročajo o svojih
hobijih, raziskavah in podobno. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci naj bo
zajeto v skupinskem delu z vsemi učenci, dodatnih šolskih programih za skupine
sposobnejših, v specifičnih programih za nadarjene. Učitelj mora v razredu posvečati veliko
pozornosti individualnim razlikam, saj le tako lahko zadovolji razvojne potrebe nadarjenih.
V Konceptu (1999, str. 7-8) so oblike dela z nadarjenimi učenci razčlenjene znotraj vsake
triade. Za prvo triado naj bi se uporabljalo notranjo diferenciacijo, individualne zadolžitve
učencev, individualiziran pouk, kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela,
posebne domače zadolžitve, dnevi dejavnosti, interesne dejavnosti, hitrejše napredovanje ter
dodatni pouk. Izvajalci dejavnosti pa naj bi bili učitelji, učitelji podaljšanega bivanja,
svetovalna služba, mentorji (šolski in zunanji), knjižničar, vodstvo šole ter glasbena šola in
druge javne umetniške šole. Za drugo triado velja, da so priporočene oblike notranje
diferenciacije enake kot v prvi triadi, priporoča pa se tudi fleksibilno diferenciacijo,
individualizirane programe za delo z nadarjenimi, vzporedne programe (»pull-out«, ko
nadarjene otroke ločimo v posebni program), obogatitvene programe (sobotne šole, itd.),
športne in kulturne sekcije, osebno svetovanje učencem in staršem, kreativne delavnice,
raziskovalne tabore, pripravo za udeležbo na tekmovanjih, programe za razvijanje socialnih
32