UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

Uvod
Pojem socialnega kapitala se pojavi leta 1960. V razširjeno rabo pride z deli sociologa
Jamesa Colemana. Danes je veliko govora o socialnem kapitalu. Po prvem poročilu o
naložbah v človeški kapital leta 1998 pojem osvoji tudi OECD. Pojem človeški kapital
dobro poznajo ekonomisti, socialni kapital pa je inovativen način merjenja gospodarskega in
družbenega razvoja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je velik prelom v izobraževanju
odraslih v Sloveniji. Novo področje izobraževanja odraslih je nazadnje pripomoglo k temu,
da se je ustvarilo približno tisoč delovnih mest za izobraževalce in koordinatorje tega
izobraževanja. Kaj vse je še nastalo s socialnim kapitalom Univerze za tretje življenjsko
obdobje je težko izmeriti, zato smo v tej nalogi želeli opredeliti pojem socialnega kapitala,
opredeliti sestavine tega in poskušali, vsaj delno, analizirati kaj vse je socialni kapital
univerze in kako spreminja starejše udeležence v izobraževanju same in kako spreminja
socialno okolje.
Dokument OECD - ja je opozoril na povezavo med človeškim in socialnim kapitalom.
Izvedli so mednarodne longitudinalne raziskave, zbrali veliko empiričnih podatkov. Ker sta
kakovost življenja in dobro počutje ljudi postala pomembna v deželah OECD - ja, bi se
lahko nekatere politike spremenile. Novi družbeni kazalci, tako morda ne bodo le s področja
gospodarske rasti in delitve dohodka, marveč bo pozornost namenjena tudi drugim
kazalcem, ki so dosti zahtevnejši in zajemajo raznolike vire, ki so na razpolago
posamezniku in/ali skupnosti.
V poročilu je rečeno, da človeški in socialni kapital nista dovolj dobro opredeljena. Dobro
bi bilo bolje raziskati tisto, kar v ekonomiji temelji na znanju, zaupanju in kompetencah.
Četudi socialni kapital ni čudežna formula, ki bi omogočila absolutno merjenje interakcije
med osebnostno rastjo posameznika na eni strani in družbeno trdnostjo ter gospodarsko
rastjo na drugi, je socialni kapital vendarle pot k novim indikatorjem socio-ekonomskega
razvoja. Dinamika, ki se je ustvarila z rastjo Univerze za tretje življenjsko obdobje, nove
oblike in novi nosilci izobraževanja, finančna podpora države in lokalne oblasti univerzi,
manjše število bolnišničnih dni starejših odraslih udeležencev izobraževanja, širjenje
pridobljenega znanja in spretnosti v socialno okolje, vse daje slutiti, da ima univerza
dalekosežne posledice ne le za življenje posameznikov, marveč tudi skupnosti, da prinaša
tudi pomembne ekonomske posledice in da bi veljalo, iz tega razloga, bolje analizirati
1