UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

sta bila svetovalka v upravi podjetja in umetnostna oblikovalka (modno oblikovanje pletenin
in tekstila), slednja je zaposlena kot samostojna podjetnica. Ena spraševanka ima magistrsko
izobrazbo in sicer je magistra farmacije; zadnji poklic, ki ga je opravljala pa je bil
samostojna strokovna sodelavka v farmacevtski industriji.
Vsem spraševankam se zdi, da je bilo takrat, ko so bile one del formalnega izobraževanja,
izobraževanje na splošno v družbi, pomembno. Nekaterim bolj, drugim manj, ena pa se ne
spomni kaj je bilo v družbi pomembno, ve pa, da je bilo pomembno pri njih doma. Njihovi
starši so opravljali različne poklice. Očetje so bili po poklicu upravnik knjižnice, receptor v
hotelu, računovodja, kmet ter magister farmacije. Matere pa otroška negovalka,
računovodkinja (kasneje tudi šivilja), fotografinja, gospodinja (kmetica, mama), umetnostna
zgodovinarka.
Tri spraševanke že od mladosti živijo v mestnem okolju, dve pa prihajata iz vasi. Od tega
ena iz bogate kmečke družine, druga pa iz oddaljene kmetije.
Zbiranje raziskovalnega gradiva in opis instrumenta
Za metodo zbiranja empiričnega gradiva smo uporabili metodo spraševanja in sicer polstrukturirani/usmerjeni
intervju. Metoda poteka v razgovoru s spraševancem, kjer
spraševalec predstavi temo in usmerja pogovor v okviru vnaprej sestavljenih okvirnih
vprašanj, ki so predmet problematike, spraševanec pa podaja svoje mnenje oz. razmišljanja
na zastavljena vprašanja. Spraševalec poskuša s podvprašanji temo poglobiti oz. razjasniti
posebnosti ali nejasnosti, hkrati pa preoblikuje morebitna že odgovorjena vprašanja, tako da
pogovor teče gladko. Poznamo več vrst intervjujev, naš sodi med tematske intervjuje, saj
smo z njim želeli pridobiti podatke spraševanca o določeni temi.
Pred intervjujem smo spraševancu razložili, da gre za raziskavo, kjer potrebujemo njegovo
sodelovanje za kakovostno izvedbo raziskave. Pridobili smo tudi njihova soglasja za
snemanje intervjuja, saj nam le to omogoča kasnejšo obdelavo podatkov. Poudarili smo tudi
anonimnost raziskave, kar je pustilo spraševancem več svobode pri odgovarjanju, zaradi
česar so bili odgovori konkretnejši, bolj detajlni in s tem naši podatki kakovostnejši.
Pred intervjujem smo imeli pripravljena okvirna vprašanja, predvsem odprtega tipa, ki smo
jih kasneje uporabili za usmerjanje razgovora. Vsekakor pa je bil razgovor voden bolj v
60