06.02.2015 Views

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

spoštovanjem, medsebojnim razumevanjem, upoštevanjem in potrpežljivostjo. Dejstvo je,<br />

da se sodobna družba stara. Če bomo v prihodnosti želeli dobro živeti je pomembno, da<br />

poiščemo in najdemo novo družbeno pogodbo.<br />

Zadnje čase vse pogosteje govorimo o staranju družbe. Gre za pojav, kjer se povprečna<br />

starost neke družbe vztrajno zvišuje - vse več je starih ljudi, mladih pa vedno manj.<br />

Pričakovana življenjska doba se v razvitem svetu viša. 35 Dolgoživost je posledica sočasnega<br />

učinkovanja izboljšanja življenjskih pogojev, kar se kaže kot podaljšanje pričakovane<br />

življenjske dobe ob rojstvu in zmanjšanja števila rojstev. Razlogi za dvig povprečnih<br />

starostnih meja so tudi v napredku medicinske znanosti, boljših bivalnih okoliščinah,<br />

higienskih in prehrambenih dejavnikih, splošni osveščenosti o skrbi za zdravje in telesno<br />

ravnovesje, itd.<br />

Staranje prebivalstva je proces, ki že poteka in bo po demografskih projekcijah v prihodnjih<br />

letih še bolj intenziven. Strokovnjaki dokazujejo, da se starostna piramida v industrijskih<br />

družbah obrača na glavo. Potrebno je tudi omeniti dejstvo, ne samo da se pričakovana<br />

življenjska doba daljša, ampak tudi zmanjšanje stopnje rodnosti. 36 S tem se sorazmerno<br />

povečuje tudi odstotek starih ljudi v družbi. Leta 1960 je bilo v Evropski Uniji 1,5%<br />

prebivalstva starega 80 let ali več, med tem ko je ta delež poskočil na 4% prebivalstva v letu<br />

2004. (Eurostat, http://europa.eu)<br />

Struktura socialnih slojev prebivalstva kaže, da smo imeli v Sloveniji leta 1995 na enega<br />

upokojenca 2,65 delovno aktivnega prebivalca, medtem ko je leta 2004 to razmerje že manj<br />

kot 2. Indeks staranja se je po analizah Urada za makroekonomske analize in razvoj<br />

(UMAR) 37 v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojil in že presega 100 (108,7 za<br />

leto 2005). To pomeni, da je število starejših odraslih prebivalcev (65 let in več) večje od<br />

35 Za ženske, rojene leta 1962 je bila pričakovana življenjska doba 72,9 let, za moške pa 67,2. Pričakovana življenjska<br />

doba rojenih v letu 2004 pa je, za ženske skoraj 82 let in za moške skoraj 76 let. (http://europa.eu/abc/keyfigures/<br />

sizeandpopulation/older/index_sl.htm, 18.10.08)<br />

36 Leta 1960 je večina žensk v EU imela dva otroka ali več; statistično to pomeni 2,5 otroka na žensko. Do leta 2004, pa je<br />

rodnost padla na približno 1,5 otroka na žensko. (http://europa.eu/abc/keyfigures/sizeandpopulation/older/index_sl.htm,<br />

18.10.08)<br />

37 Iz članka na spletni strani Šola za življenje (http://www.solazazivljenje.si/clanki/staranje_prebivalstva_-_resna_<br />

groznja.html, 17.10.08)<br />

36

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!