UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

azvija in izraža, tako kot bi si želel, je zaupanje ostalim pripadnikom neke družbene
strukture pomemben, če ne celo ključni dejavnik.
V Sloveniji imamo nizko zalogo socialnega kapitala in šibko razvito intermediarno področje
(področje prostovoljnega delovanja in udeležbe v različnih prostovoljskih društvih in
organizacijah). Za kohezijo 31 na horizontalni dimenziji socialnega kapitala, je delež aktivnih
v različnih neprofitnih organizacijah pomemben indikator socialnega kapitala določene
družbe. Raziskave Slovenskega javnega mnenja (Toš 1999a v Dragoš 2000) so pokazale da
velika večina ne prakticira prostovoljnega dela na nobenem področju. S tem je verjetno
povezan tudi odgovor anketirancev na vprašanje kako lahko v splošnem zaupamo drugim
ljudem. Kar 77,6% anketirancev je odgovorilo, da »ne smemo biti preveč zaupljivi« v
nasprotju s 16,3% odgovorov ki pravijo, da »večini ljudi lahko zaupamo«. Torej, če
povzemamo po tej javnomnenjski raziskavi, manj kot petina ljudi meni, da lahko zaupamo
drugim ljudem, kar je za recipročne oziroma vzajemne odnose in širitev socialnih mrež
precej nevzpodbudna okoliščina.
V družbah z nizko stopnjo zaupanja med prebivalstvom, opažajo visoko stopnjo smrtnosti
na nacionalni ravni in nizko stopnjo zadovoljstva s svojim zdravjem. Enaka zveza je tudi
med dohodkovno neenakostjo in socialnim zaupanjem. Korelacija je premosorazmerna –
kjer je zaupanje nizko, tam so nizke tudi bruto plače oz. družinski dohodki zaposlenih.
(Dragoš 2002, str. 71-89)
Zaradi zavedanja o tem, da je socialni kapital dragocena dobrina zaradi svoje
produktivnosti, je upravičen strah pred zmanjševanjem le-te, oziroma pred izginjanjem
socialnih vezi. Tako kot strah pred modernizacijo v preteklosti, je danes prisoten strah pred
posledicami individualne, potrošniške družbe, vse večje tekmovalnosti in anonimnosti.
(Filipović 2005, str. 159 – 175)
31 Sila, ki privlači molekule iste snovi (SSKJ). V našem primeru gre za figurativno rabo.
33