UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

družbi; še več, četudi ima nekdo slabe vezi v družbi deluje bolje v dobro povezani, kot v
slabše povezani družbi.
Socialne mreže ne obstajajo v pravem pomenu besede brez vzajemnih dolžnosti. Na nek
način so odvisne od norm recipročnosti 28 .
Socialni kapital je sestavljen iz treh sestavin, na katerih temelji napredovanje civilnega
združenja in civilne družbe nasploh:
• moralne obveze in norme, vrednote,
• zaupanje kot družbena vrednota in
• socialna omrežja.
Vse tri sestavine se med seboj dopolnjujejo, povezujejo in tako rekoč izhajajo druga iz
druge. (O’Brien, Ó Fathaigh 2004, str. 4)
Moralne obveze ali norme so vrednote posameznikov, ki v družbi veljajo za splošno
veljavne in sprejete. Gre za ponotranjenje vzorcev obnašanja in mišljenja, ki jih pridobimo
na življenjski poti; vzgoje staršev, okolja, izkušenj, ustnega izročila, procesi socializacije,
tako formalne kot neformalne. Vsaka družba ima svoje norme, razloge in vzroke za
interpretacijo »moralnega«; med seboj se lahko zelo razlikujejo. Posplošeno zaupanje 29
podaja temelj za »pogumno vzajemnost«.
Bistvo socialnih omrežij in združenj ni v kratkoročnih ciljih, ampak gre za naložbo v skupno
dobrobit. Zaupanje je pomemben dejavnik za uresničitev zastavljenega cilja. (Siisiäinen
2000, str. 6)
28 medsebojna povezanost, vzajemnost, SSKJ
29 Ko v modernih družbah govorimo o zaupanju, potem le-to zaupanje imenujemo posplošeno zaupanje (angl. »generalized
trust«). Ljudje ne delajo za dobro družbe zato ker poznajo en drugega, ampak zato ker zaupajo, da bodo njihova dejanja
»nagrajena« s pozitivnim razvojem skupnih odnosov.
30