UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

1.4. Vrste socialnega kapitala ali vzpostavljanje družbenih vezi,
»premoščanje« in spoji
Woolcock (1999 v The Well-being…2001) opredeli tri osnovne pojavne oblike socialnega
kapitala: družbene vezi, »premoščanje« in spoje (angl. bonding, bridging, linking).
Povezovanje (angl. bonding) se navadno izrazi kot odnos med ljudmi s podobnimi
življenjskimi situacijami; znotraj družine, tesni prijateljski odnosi, sosedje, pripadniki iste
etnične skupine. Socialni kapital kot »premoščanje« (angl. bridging), se nanaša na odnose
med daljnimi prijatelji, sodelavci, znanci, združbami.
O spojih (angl. linking) pa govorimo pri odnosih med različnimi socialnimi formacijami
(sloji) v družbeni hierarhiji, kjer so moč, bogastvo in socialni položaj, različno razporejeni
in dostopni posamezniku, ki pripada določenemu družbenemu sloju.
Močno povezovanje ljudi znotraj družinskih ali etničnih skupin se izraža s skupnim
namenom in medsebojnim zaupanjem. Brez mostov med takšnimi združbami, lahko pride
do t.i. »zaprte družbe«, ki sama zase izključi druge ne-pripadnike določene skupine ali
družine. Sledenje ozkim, omejenim interesom, z občutkom medsebojnega zaupanja in
varnosti znotraj takšnega socialnega združenja, lahko privede do nizkega zaupanja do
drugih družbenih skupin in zato tudi do ne-sodelovanja z družbo. (The Well-being…2001,
str. 42 - 43).
Pri močno povezani »zaprti« družbeni skupini, je odločilnega pomena, da se takšna socialna
mreža poveže tudi z drugimi navzven, da sprejema drugače misleče ali zgolj pripadnost
drugi socialni mreži; da premosti svoje meje, da sodeluje tudi z drugimi pripadniki drugih
družbenih struktur. Le tako se lahko razvije tudi zaupanje do druge družbe, ki je zelo
pomembno pri delovanju družbe kot celote oz. družbe nasploh. Zato so lahko nekatere
močno povezane družbe ovirane pri socialnem vključevanju in osebnem razvoju
posameznika.
Nekateri pisci (Dragoš 2002) opredeljujejo »bonding« kot negativno funkcijo socialnega
kapitala – kot utesnjujoč socialni kapital. Učinek takšnih povezav je za okolje lahko
velikokrat negativen, saj se socialni kapital generira na podlagi sankcij. Neformalne norme
20