UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

More documents

Recommendations

Info

V četrtem, empiričnem delu Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani sprva preučimo, kako izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani vpliva na pridobivanje znanja, na medsebojne odnose in na širjenje socialnega omrežja. Nadalje nas zanima, kaj je slušateljem na univerzi najpomembnejše. Raziskujemo tudi, ali se je v življenju slušateljev kaj spremenilo odkar prihajajo na univerzo in kaj obiskovanje pomeni za njihovo socialno okolje. 5
1. Opredelitev, vrste, značilnosti in teorije človeškega, kulturnega in socialnega kapitala 1.1. Opredelitev, značilnosti in vrste socialnega kapitala Socialni kapital je razmeroma nov pojem, v rabi predvsem v ekonomski, politični, sociološki znanosti. Koncept je v rabi tudi na področjih kot so gospodarjenje z viri, upravljanje, poslovodstvo in tako dalje. Nanaša se na povezave med socialnimi mrežami ter na povezave znotraj teh. Socialni kapital se tesno povezuje s konceptoma človeški in kulturni kapital. Človeški kapital opredelimo na različne načine, denimo kot: a) »znanje, spretnosti, sposobnosti in značilne lastnosti posameznika, ki boljšajo osebno, družbeno in gospodarsko bivanje«. (Healy in Cote 2001, str. 18) Theodore Schultz je ekonomist, ki je prvi opozoril na to, da so naložbe v kakovost življenja prebivalstva odločilne za prihodnost. Ko govorimo o gospodarskih dejavnostih, mislimo na vse dejavnosti, ki posredno ali neposredno ustvarjajo dobiček. Večinoma je to plačano delo, vendar vključujemo tudi neprofitne dejavnosti, ki podpirajo posameznike in njihovo zaposljivost. b) V preteklosti so definicije človeškega kapitala zajemale le stopnjo izobrazbe, sedaj pa upoštevajo tudi do katere mere nekdo zna uporabiti svoje znanje in spretnosti. (OECD 1 1998, str. 6) Po OECD-ju človeški kapital čemi v ljudeh: gre za znanje, spretnosti, zdravje ljudi. Gre za znanje in za znanje o uporabi znanja. Obe vrsti znanja pridobivamo vse življenje. Izobraževanje, usposabljanje in zdravje bistveno določajo proizvodnost posameznikov. Ekonomija preteklosti je temeljila na naravnih virih. Ti so seveda redki, saj jih je moč izčrpati. Današnja ekonomija pa temelji na virih, ki se ne izčrpajo, saj se gradijo na znanju. (Daniele Blondel v Findeisen 2004, str. 66) 1 OECD je kratica za Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, uradna spletna stran je na voljo na naslovu: http://www.oecd.org (29.11.2008) 6
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: ZAHVALA Hvala mentorici doc. dr. Du
Page 5 and 6: ABSTRACT The author researches the
Page 7 and 8: KAZALO SHEM Shema 1: Razsežnosti s
Page 9 and 10: socialni kapital na Univerzi za tre
Page 11: Nalogo smo razdelili na štiri vseb
Page 15 and 16: Bourdieu v teoretični okvir postav
Page 17 and 18: vsakdanjih družinskih, sosedskih o
Page 19 and 20: in sodelovanje pri uresničevanju v
Page 21 and 22: Socialni kapital vključuje dve raz
Page 23 and 24: pravo običajev; z delovanjem in ž
Page 25 and 26: 1.3. Socialna omrežja kot nosilci
Page 27 and 28: 1.4. Vrste socialnega kapitala ali
Page 29 and 30: Povezovanje med ljudmi v horizontal
Page 31 and 32: skupek družbenih polj. Oblike kapi
Page 33 and 34: Shema 3: Kombinacija različnih kol
Page 35 and 36: skupinami preoblikujejo v simbolič
Page 37 and 38: družbi; še več, četudi ima nekd
Page 39 and 40: kapital vidi kot »stranski produkt
Page 41 and 42: 2. Staranje, starost, tretje življ
Page 43 and 44: spoštovanjem, medsebojnim razumeva
Page 45 and 46: Eden izmed razlogov za pospešeno s
Page 47 and 48: Tako kot Požarnik, podobno tudi Pe
Page 49 and 50: Tudi Findeisen (1999), govori o mo
Page 51 and 52: vprašanje, če bo upokojevanje v p
Page 53 and 54: neresnično in ne nudi več psiholo
Page 55 and 56: Družba določa vloge vsem svojim p
Page 57 and 58: močno zvezo med stiki s sorodniki
Page 59 and 60: prve slušatelje, s katerimi so si
Page 61 and 62: Izobraževalna srečanja praviloma
Page 63 and 64:
spontano in brez zadržkov. V izobr
Page 65 and 66:
Raziskovalna vprašanja: 1. Kako iz
Page 67 and 68:
sta bila svetovalka v upravi podjet
Page 69 and 70:
5. Ugotovitve in interpretacija Zdi
Page 71 and 72:
službo in sodelavce, ampak se v ta
Page 73 and 74:
»…ja seveda da se…mogoče zara
Page 75 and 76:
občutek fizične nezmožnosti in s
Page 77 and 78:
zaposlenih in prihodnjih slušatelj
Page 79 and 80:
»…ne zaradi družbe, ki jo imam
Page 81 and 82:
»…vglavnem imamo v razredu dobre
Page 83 and 84:
Glavne razlike med Univerzo za tret
Page 85 and 86:
»...to je dejansko pretok informac
Page 87 and 88:
»…sigurno pozitivna sprememba je
Page 89 and 90:
Ali pa ne iščejo dodatnega znanja
Page 91 and 92:
»…nimam domačih…mislim imam s
Page 93 and 94:
dejstvo, ki ga Putnam opisuje v svo
Page 95 and 96:
»…pa za konec šolskega leta, pa
Page 97 and 98:
»…ja včasih se tudi kaj pomenim
Page 99 and 100:
Kulturni kapital je danes eden od t
Page 101 and 102:
7. Zaključek Univerza za tretje ž
Page 103 and 104:
8. Viri in literatura 1. Accetto, B
Page 105 and 106:
29. http://www.cpn.org/tools/dictio
Page 107 and 108:
58. Svetlik, I . (ur.) Kakovost ži
Page 109 and 110:
Kaj vas tu moti in zakaj Vam vsebin
Page 111 and 112:
Se s sošolci srečujete tudi zunaj
Page 113 and 114:
6. …bom kr nehala hodt, malo Kaj
Page 115 and 116:
sošolcev 17. …ja, popolnoma… A
Page 117 and 118:
ajdvej povemo… 28. …ne vem, k n
Page 119 and 120:
Jst bi rekla, da me nč ne moti. Vs
Page 121 and 122:
pričakujem, da bo on meni nekaj da
Page 123 and 124:
Ja moram rečt, da se o teh medsebo
Page 125:
Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana
show all

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?