vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Vsako leto si mreža Zdravih šol, kot smo že omenili, izbere rdečo nit. Leta 2000/2001 je bila le-ta namenjena preprečevanju zlorabe alkohola med mladimi. Šole so se vključile v vseevropsko akcijo »Sporočilo v steklenici«, pobudo zanjo pa je dal European Alcohol Action Plan. Dogajanja na šolah naj bi bila predpriprava na ministrsko konferenco na temo Mladi in alkohol (19.-21.2.2001 v Stockholmu). V Sloveniji je delo koordinirala skupina, v kateri so bili predstavniki Inštituta za varovanje zdravja, Urada za preprečevanje zasvojenosti, Zavoda za šolstvo in nacionalna koordinatorica za področje zlorabe alkohola (Pucelj in Bevc Stankovič 2002). Skupina je za šole pripravila navodila za izvajanje različnih aktivnosti in jim priskrbela gradiva: IVZ je nabavil za vsako šolo nekaj izvodov revije VITA, ki je bila namenjena alkoholizmu; Ministrstvo za šolstvo in šport pa je vsaki Zdravi šoli priskrbel en izvod knjižice Alkohol Čim manj tem bolje, otroci in mladostniki pa sploh ne! (izdal Rdeči križ Slovenije, 1999). Vsaka šola se je po svoje lotila tega problema. Na začetku so opravili posnetek stanja (analizirali so stanje na šoli – koliko se njihovi učenci/dijaki srečujejo z alkoholom, koliko vedo o alkoholu …). Glede na podatke so se nato šole lotile različnih aktivnosti, projektov, dejavnosti. 26 Evropska mreža Zdravih šol je razpisala mednarodni natečaj za video posnetek in plakat, ki je bil namenjen vsem slovenskim šolam, ne samo Zdravim šolam. Do zadnjega roka so na IVZ prejeli 43 videokaset in 118 plakatov iz vse Slovenije. Večinoma so sodelovale Zdrave šole. Za zaključek celoletnih dejavnosti so se Zdrave šole in strokovnjaki zbrali na 2. srečanju Zdravih šol, 17.1.2001 v Ljubljani, ki je bilo v celoti namenjeno »Sporočilu v steklenici«. Odvijala so se predavanja strokovnjakov, v popoldanskem delu pa so predstavniki nekaterih Zdravih šol za udeležence izvedli svoje uspešne delavnice. Na koncu srečanja so oblikovali sklepe za zmanjševanje zlorabe alkohola med mladimi, s katerimi so seznanili pristojne službe in posameznike. Na osnovi velikega pozitivnega odziva šol so se tudi odločili za nadaljevanje aktivnosti v okviru zdravih šol, ki se jih vsako leto udeleži približno 80 % šol (Pucelj in Bevc Stankovič 2002). 26 Delavnice za učence/dijake, povabili so različne zunanje strokovnjake s področja alkoholizma (zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z alkoholiki, strokovnjaki s področja preventive…), veliko šol je izvedlo kvize, organizirali so naravoslovne dneve, tabore, projektne dneve, organizirali so razstave, razna predavanja za učence, starše in pedagoške delavce, tema alkoholizma se je obravnavala tudi tekom rednih ur pri različnih predmetih, tudi razredne ure so namenili tej temi, sodelovali so tudi z lokalnimi mediji (Pucelj 2002) 82
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 5.3.2.2 Alkohol Starši lahko vplivamo V šolah se izvaja tudi program 'Alkohol Starši lahko vplivamo', ki vključuje razne brošure, letake za starše, knjižice za odrasle, priročnik za učitelje s prikazom sistematičnega pristopa, opisom delavnic za učence ter delovnimi listi za njihovo izvedbo, deluje pa po metodi vrstniškega usposabljanja. Namen programa je ozavestiti mlade in njihove starše o posledicah škodljive rabe alkohola, preprečiti uživanje alkohola med mladimi oziroma začetek premakniti v odraslo dobo, zmanjšati škodljivo rabo alkohola in njene posledice ter krepiti zdrav življenjski slog. Program je torej celosten in vključuje učence, učitelje, svetovalne in zdravstvene delavce ter starše. Nastal je na Inštitutu za varovanje zdravja RS - pristojen je za zagotavljanje in širitev dokazov s področja javnega zdravja, s čimer omogoča pripravljalcem politik in odločevalcem lažje odločanje na področju omejevanja porabe alkohola in preprečevanja škodljivih posledic rabe alkohola – v sodelovanju s projektom Ljubljana zdravo mesto. V ta namen izvaja periodične mednarodne raziskave ESPAD in HBSC ter objavlja rezultate in jih predstavlja na novinarskih konferencah in drugod (Alkohol in alkoholna politika... 2007). Program je namenjen predvsem slovenski mreži zdravih šol, saj je bila distribucija gradiva v okviru seminarjev za učitelje zdravih šol. Inštitut za varovanje zdravja RS je v letu 2006 s pomočjo sodelavcev iz vseh devetih regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo izvedel raziskavo v osnovnih šolah po celi Sloveniji o izvajanju zdravstveno-vzgojnih vsebin in programov, s poudarkom na področju tobaka in alkohola. Od 463 osnovnih šol je v raziskavi sodelovalo nekaj manj kot tri četrtine (72,4 %) osnovnih šol po celi Sloveniji. Skoraj dve tretjini vprašalnikov so izpolnjevali predstavniki šolskih svetovalnih služb, ostala pa različni delavci osnovnih šol. Na raziskavo o zdravstveno-vzgojnih programih in vsebinah, s poudarkom na tistih s področja tobaka in alkohola, v slovenskih osnovnih šolah, se je odzvalo skoraj tri četrtine osnovnih šol iz cele Sloveniji (Koprivnikar 2006, str. 18). Skoraj 90 % osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi, izvaja zdravstveno-vzgojne programe in dejavnosti na področju tobaka in/ali alkohola. Programa ''Spodbujajmo nekajenje'' in ''Alkohol Starši lahko vplivamo'' izvaja skoraj polovica sodelujočih osnovnih šol. Ostali programi, ki jih osnovne šole izvajajo, so zelo raznoliki, kar kaže na razdrobljenost in neenotnost pri izbiri in izvajanju programov. Velika večina osnovnih šol, ki izvajajo zdravstveno-vzgojne programe in dejavnosti na področju tobaka in/ali alkohola, želi 83
- Page 31 and 32: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 33 and 34: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 35 and 36: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 37 and 38: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 39 and 40: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 41 and 42: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 43 and 44: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 45 and 46: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 47 and 48: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 49 and 50: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 51 and 52: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 53 and 54: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 55 and 56: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 57 and 58: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 59 and 60: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 61 and 62: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 63 and 64: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 65 and 66: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 67 and 68: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 69 and 70: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 71 and 72: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 73 and 74: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 75 and 76: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 77 and 78: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 79 and 80: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 81: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 85 and 86: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 87 and 88: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 89 and 90: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 91 and 92: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 93 and 94: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 95 and 96: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 97 and 98: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 99 and 100: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 101 and 102: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 103 and 104: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 105 and 106: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 107 and 108: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 109 and 110: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 111 and 112: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 113 and 114: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 115 and 116: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 117 and 118: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 119 and 120: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 121 and 122: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 123 and 124: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 125 and 126: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 127 and 128: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 129 and 130: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 131 and 132: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.2.2 Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo<br />
V šolah se izvaja tudi program 'Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo', ki vključuje razne brošure,<br />
letake za starše, knjižice za odrasle, priročnik za učitelje s prikazom sistematičnega pristopa,<br />
opisom delavnic za učence ter delovnimi listi za njihovo izvedbo, deluje pa po metodi<br />
vrstniškega usposabljanja. Namen programa je ozavestiti mlade in njihove starše o posledicah<br />
škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, preprečiti uživanje <strong>alkohola</strong> med mladimi oziroma začetek<br />
premakniti v odraslo dobo, zmanjšati škodljivo <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> in njene posledice ter krepiti<br />
zdrav življenjski slog. Program je torej celosten in vključuje učence, učitelje, svetovalne in<br />
zdravstvene delavce ter starše. Nastal je <strong>na</strong> Inštitutu za varovanje zdravja RS - pristojen je za<br />
zagotavljanje in širitev dokazov s področja javnega zdravja, s čimer omogoča pripravljalcem<br />
politik in odločevalcem lažje odločanje <strong>na</strong> področju omejevanja po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in<br />
preprečevanja škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> – v sodelovanju s projektom Ljublja<strong>na</strong> zdravo<br />
mesto. V ta <strong>na</strong>men izvaja periodične med<strong>na</strong>rodne raziskave ESPAD in HBSC ter objavlja<br />
rezultate in jih predstavlja <strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rskih konferencah in drugod (Alkohol in alkohol<strong>na</strong><br />
politika... 2007). Program je <strong>na</strong>menjen predvsem slovenski mreži zdravih šol, saj je bila<br />
distribucija gradiva v okviru semi<strong>na</strong>rjev za učitelje zdravih šol.<br />
Inštitut za varovanje zdravja RS je v letu 2006 s pomočjo sodelavcev iz vseh devetih<br />
regio<strong>na</strong>lnih Zavodov za zdravstveno varstvo izvedel raziskavo v <strong>osnovni</strong>h šolah po celi<br />
Sloveniji o izvajanju zdravstveno-vzgojnih vsebin in programov, s poudarkom <strong>na</strong> področju<br />
tobaka in <strong>alkohola</strong>. Od 463 <strong>osnovni</strong>h šol je v raziskavi sodelovalo nekaj manj kot tri četrtine<br />
(72,4 %) <strong>osnovni</strong>h šol po celi Sloveniji. Skoraj dve tretjini vprašalnikov so izpolnjevali<br />
predstavniki šolskih svetovalnih služb, ostala pa različni delavci <strong>osnovni</strong>h šol. Na raziskavo o<br />
zdravstveno-vzgojnih programih in vsebi<strong>na</strong>h, s poudarkom <strong>na</strong> tistih s področja tobaka in<br />
<strong>alkohola</strong>, v slovenskih <strong>osnovni</strong>h šolah, se je odzvalo skoraj tri četrtine <strong>osnovni</strong>h šol iz cele<br />
Sloveniji (Koprivnikar 2006, str. 18).<br />
Skoraj 90 % <strong>osnovni</strong>h šol, ki so sodelovale v raziskavi, izvaja zdravstveno-vzgojne programe<br />
in dejavnosti <strong>na</strong> področju tobaka in/ali <strong>alkohola</strong>. Programa ''Spodbujajmo nekajenje'' in<br />
''Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo'' izvaja skoraj polovica sodelujočih <strong>osnovni</strong>h šol. Ostali<br />
programi, ki jih osnovne šole izvajajo, so zelo raznoliki, kar kaže <strong>na</strong> razdrobljenost in<br />
neenotnost pri izbiri in izvajanju programov. Velika veči<strong>na</strong> <strong>osnovni</strong>h šol, ki izvajajo<br />
zdravstveno-vzgojne programe in dejavnosti <strong>na</strong> področju tobaka in/ali <strong>alkohola</strong>, želi<br />
83