vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
sta glav<strong>na</strong> vzroka za poškodbe v prometu alkohol in neprilagoje<strong>na</strong> hitrost. Delež vinjenih<br />
povzročiteljev prometnih nezgod ni v nobeni skupini tako visok, kot je prav v skupini mladih<br />
voznikov s kratkim vozniškim stažem. Pri mladih voznikih so tako združeni nekateri<br />
dejavniki, ki <strong>na</strong>j bi bili ključni za pogostejšo udeležbo mladih v nesrečah, in sicer vozniška<br />
neizkušenost, življenjski slog (obiskovanje zabav, uživanje <strong>alkohola</strong> in drugih snovi, ki<br />
<strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> psiho posameznika ...), <strong>vpliv</strong> vrstnikov, ki z <strong>na</strong>vzočnostjo spodbujajo nevarno<br />
rav<strong>na</strong>nje in dokazovanje sposobnosti, nepriz<strong>na</strong>vanje avtoritet in upiranje družbenim normam<br />
(tudi s kršenjem prometnih predpisov), praviloma starejša in tehnično slabša vozila (prav<br />
tam).<br />
Mladi vozniki predstavljajo pomemben del reševanja problema prometne varnosti, če bodo v<br />
obdobju odraščanja uspeli izoblikovati celovit pozitiven odnos do varnosti v prometu.<br />
Oblikovanje varnih stališč o vožnji in prometu je dolgotrajen proces, ki se opira <strong>na</strong> ustrezno<br />
prometno vzgojo od prvih korakov in voženj s starši do oblikovanja stališč v vrtcih in šolah<br />
(prav tam).<br />
5.3.1.5 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009<br />
V preteklih letih se je povečala ponudba drog, postala je raznovrstnejša in droge so postale še<br />
bolj dostopne. Prav tako se je povečala tudi raba drog med državljani in potrebe po razvoju<br />
novih programov zmanjševanja ponudbe drog in povpraševanja po njih ter programov za<br />
zmanjševanje škode zaradi upo<strong>rabe</strong> drog. Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju<br />
drog je svoje cilje časovno in vsebinsko razvrstila v tri skupine. Splošni cilji opredeljujejo<br />
dejavnosti za celotno <strong>na</strong>črtovano obdobje, srednjeročni cilji določajo dejavnosti za obdobje<br />
2006-2007. Kot prednostni pa so opredeljeni cilji, ki jih v Sloveniji želijo uresničiti do leta<br />
2005 in so zapisani v posebnem poglavju (Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju<br />
<strong>rabe</strong> drog 2004-2009 2008).<br />
Država si je zadala, da bo z ustreznimi ukrepi otroke zaščititi pred upo<strong>rabo</strong> drog in preprečila<br />
upo<strong>rabo</strong> drog pri nezakoniti proizvodnji in trgovini z drogami. Podpirati jih mora pri<br />
odgovornem sprejemanju odločitev o neuporabi drog. Izhodišče dokumenta je, da popolne<br />
abstinence za vse ni realno pričakovati. Država je prek vzgojno-izobraževalnega sistema (in<br />
drugih sistemov) dolž<strong>na</strong> izvajati <strong>na</strong>jrazličnejše pristope, ki zajemajo preprečevanje upo<strong>rabe</strong><br />
77
Change language