vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Velik odziv (predvsem negativen) je požela tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom. Ne glede na omenjeno prepoved pa je prepovedana prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan, kar velja tudi za dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom. Nadzor na izvajanjem zakona si delijo policija in štirje inšpektorati: Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo, Tržni inšpektorat RS in Inšpektorat RS za šolstvo in šport (Zakon o omejevanju porabe alkohola 2003). Menimo, da bi bilo potrebno s poostrenim nadzorom in kaznovanjem kršiteljev doseči dosledno upoštevanje Zakona o omejevanju prodaje alkohola, ki prepoveduje prodajo alkohola mladoletnim osebam, v primeru da smo deležni tudi podpore staršev. Rezultati raziskav (ESPAD 2005, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) namreč kažejo, da je trenutno stanje tako, da mladoletni lahko v večini trgovin in barov brez večjih težav dobijo alkohol. Z ukrepi bi bilo potrebno obstoječe zakone in akcije dejansko bolje uveljavljati v praksi, saj se le-ti pogosto slabo izvajajo, predvsem pa se jih ne nadzoruje oziroma ne kaznuje kršiteljev, kar posledično vodi v kršitve le-teh. 5.3.1.2 Zakon o medijih – ZMed Določa pravice in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes RS na področju medijev in v četrtem odstavku 47. člena določa, da je oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in drugih z zakonom določenih nosilcih prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače (Zakon o medijih 2001). Množične medije, ki so dejansko lahko zelo vplivni, bi veljalo usmeriti v krepitev zavedanja o težavah, ki jih prinaša pitje alkohola, dobrodošlo pa bi bilo tudi usmerjanje in promocija zdravega in aktivnega načina življenja preko množičnih medijev, saj smo ugotovili, da mladi svoj prosti čas preživljajo bolj kot ne pasivno (Mladi in alkohol v Sloveniji 2008). Pri informiranju mladih pa bi bilo potrebno poseči po inovativnih pristopih in podajati nove informacije in ne nekaj, kar je bilo že neštetokrat slišano in se jih ne dotakne več. 74
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 5.3.1.3 Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 – ReNPVCP (2007) Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema in od le-te je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Med predvidenimi ukrepi, ki so zapisani v Resoluciji, so tudi ukrepi s področja alkohola, saj je delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč med najvišjimi v Evropi. Ukrepi so usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in nadzor voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti alkohola. Resolucija predvideva: organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v osnovnih in srednjih šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij (mladi brez alkohola), izvedba ad hoc nadzora nad vozniki motornih vozil, izvajanje ciljnega in koordiniranega poostrenega nadzora v posebnih obdobjih (martinovanje, trgatev, 'rave party' ipd.), ovrednotenje rehabilitacijskih programov za voznike, ki jim je izrečena stranska sankcija kazenskih točk zaradi vožnje pod vplivom alkohola, analiziranje učinkovitosti ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti alkohola mladim in voznikom motornih vozil (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 2007). Resolucija pravi, da so prometna vzgoja, preventivni programi v šolah in vrtcih ter preventivne akcije dolgoročno gledano temelj varnejšega ravnanja in ustreznih navad udeležencev v cestnem prometu. Z njimi se namreč oblikujejo pozitivna stališča do prometne varnosti nasploh in do posameznih ukrepov (npr. uporaba varnostnega pasu, zavedanje tveganja zaradi prevelike hitrosti, zlorabe alkohola in drog). Prometna vzgoja bo zajemala izvajanje preventivnih programov v šolah in vrtcih, organiziranje preventivnih akcij, vključitev prometne vzgoje v kurikularne izobraževalne vsebine na osnovnih in srednjih šolah, oblikovanje pozitivnih stališč do prometne varnosti, vključevanje pozitivnih izkušenj različnih partnerjev in civilnih gibanj oziroma združenj (fundacije, AMZS, Zveza ZŠAM, policija, SPV, zavarovalna podjetja idr.) v različne programe in izvajanje programa vadbe varne vožnje. V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč je tako med najvišjimi v Evropi. Poleg tega se povečuje število 75
- Page 23 and 24: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 25 and 26: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 27 and 28: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 29 and 30: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 31 and 32: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 33 and 34: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 35 and 36: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 37 and 38: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 39 and 40: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 41 and 42: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 43 and 44: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 45 and 46: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 47 and 48: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 49 and 50: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 51 and 52: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 53 and 54: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 55 and 56: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 57 and 58: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 59 and 60: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 61 and 62: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 63 and 64: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 65 and 66: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 67 and 68: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 69 and 70: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 71 and 72: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 73: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 77 and 78: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 79 and 80: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 81 and 82: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 83 and 84: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 85 and 86: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 87 and 88: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 89 and 90: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 91 and 92: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 93 and 94: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 95 and 96: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 97 and 98: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 99 and 100: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 101 and 102: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 103 and 104: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 105 and 106: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 107 and 108: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 109 and 110: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 111 and 112: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 113 and 114: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 115 and 116: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 117 and 118: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 119 and 120: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 121 and 122: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 123 and 124: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.1.3 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za<br />
obdobje 2007 – 2011 – ReNPVCP (2007)<br />
Promet<strong>na</strong> varnost je e<strong>na</strong> od temeljnih kakovosti prometnega sistema in od le-te je odvis<strong>na</strong><br />
kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Med predvidenimi ukrepi, ki so zapisani v<br />
Resoluciji, so tudi ukrepi s področja <strong>alkohola</strong>, saj je delež alkoholiziranih povzročiteljev<br />
nesreč med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi. Ukrepi so usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in<br />
<strong>na</strong>dzor voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti <strong>alkohola</strong>. Resolucija<br />
predvideva: organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v <strong>osnovni</strong>h in<br />
srednjih šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij<br />
(mladi brez <strong>alkohola</strong>), izvedba ad hoc <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d vozniki motornih vozil, izvajanje ciljnega<br />
in koordiniranega poostrenega <strong>na</strong>dzora v posebnih obdobjih (martinovanje, trgatev, 'rave<br />
party' ipd.), ovrednotenje rehabilitacijskih programov za voznike, ki jim je izreče<strong>na</strong> stranska<br />
sankcija kazenskih točk zaradi vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>, a<strong>na</strong>liziranje učinkovitosti ukrepa<br />
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>,<br />
preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti <strong>alkohola</strong> mladim in voznikom motornih<br />
vozil (Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011<br />
2007).<br />
Resolucija pravi, da so promet<strong>na</strong> vzgoja, preventivni programi v šolah in vrtcih ter<br />
preventivne akcije dolgoročno gledano temelj varnejšega rav<strong>na</strong>nja in ustreznih <strong>na</strong>vad<br />
udeležencev v cestnem prometu. Z njimi se <strong>na</strong>mreč oblikujejo pozitiv<strong>na</strong> stališča do prometne<br />
varnosti <strong>na</strong>sploh in do posameznih ukrepov (npr. uporaba varnostnega pasu, zavedanje<br />
tveganja zaradi prevelike hitrosti, zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in drog). Promet<strong>na</strong> vzgoja bo zajemala<br />
izvajanje preventivnih programov v šolah in vrtcih, organiziranje preventivnih akcij,<br />
vključitev prometne vzgoje v kurikularne izobraževalne vsebine <strong>na</strong> <strong>osnovni</strong>h in srednjih<br />
šolah, oblikovanje pozitivnih stališč do prometne varnosti, vključevanje pozitivnih izkušenj<br />
različnih partnerjev in civilnih gibanj oziroma združenj (fundacije, AMZS, Zveza ZŠAM,<br />
policija, SPV, zavaroval<strong>na</strong> podjetja idr.) v različne programe in izvajanje programa vadbe<br />
varne vožnje.<br />
V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj<br />
nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>. Delež alkoholiziranih<br />
povzročiteljev nesreč je tako med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi. Poleg tega se povečuje število<br />
75