vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ... vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 5.3.1 Politika do alkohola in politična orodja na nacionalni ravni Politiko do alkohola razumemo kot politiko, ki »služi interesom javnega zdravja in družbene blaginje tako, da vpliva na zdravstvene in družbene determinante.« (Anderson in Baumberg 2006, str. 2). Je del prizadevanja javnega zdravja, procesa za »mobilizacijo lokalnih, nacionalnih in mednarodnih virov za zagotovitev razmer, v katerih so lahko ljudje zdravi.« (prav tam). Slovenija ima, podobno kot druge evropske države, več zakonov, ki obravnavajo alkohol. Za zmanjševanje porabe in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola so bili tudi v Sloveniji sprejeti različni ukrepi, opredeljeni v različnih zakonih. Področje politike do alkohola v Sloveniji je tako obravnavano v okviru naslednjih političnih orodij: • Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2000) 25 • Zakon o medijih (2001) • Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 (2007) • Zakon o varnosti cestnega prometa (2004) • Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 (2004) 5.3.1.1 Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003) Je politično orodje, ki naj bi v prihodnjem desetletju zmanjšal porabo čistega alkohola na prebivalca. Predvsem naj bi vplival na mladoletne uživalce alkoholnih pijač z omejitvijo dostopa do njih. Posredno naj bi zakon vplival tudi na umrljivost zaradi bolezni, poškodb in prometnih nesreč, povezanih z alkoholom. Zakon pitja ne prepoveduje, ampak ga le omejuje, popolna prepoved pa velja le za mladoletne osebe. Določa ukrepe in načine omejevanja 25 Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljevanju: ZZUZIS) določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z namenom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika in omogoča nemoten promet na notranjem trgu in s tretjimi državami, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ter medresorsko politiko in mednarodno sodelovanje na področju zdravstvene problematike prehrane in prehranske politike. 72

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ porabe alkohola, med katere sodijo zlasti označevanje vsebnosti alkohola na embalaži, opozorilo, da živilo ni primerno za otroke ter prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola, prav tako pa določa ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola. Alkoholne pijače je prav tako po zakonu prepovedano prodati oziroma ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Zakon natančno definira alkoholne pijače, živila, ki vsebujejo alkohol, prodajo in ponudbo alkoholnih pijač (Zakon o omejevanju porabe alkohola 2003). Kot meni Gavez (2003, str. 1) lahko razumemo kot prvi korak k zmanjševanju škodljive rabe alkohola, ki pa sam po sebi ne more prinesti bistvenih sprememb, a državljani ga moramo spoštovati. Priporočenih omejitev se morajo držati tako trgovci kot gostinci, kot tudi učitelji in drugi, ki se poklicno srečujejo z mladimi. Lahko pa je v pomoč tudi staršem, ki menijo, da za njihove otroke ni dobro, da se opijajo v zgodnji mladosti. Problem se namreč po avtorjevem mnenju kaže tudi v tem, ko starši otrokom pustijo, da v njihovi prisotnosti spijejo kozarček alkoholne pijače. Plant in Plant (2001) ugotavljata, da je pitje pogosto podrejeno trenutni situaciji in okolju. Tako bodo mladostniki v družbi staršev res spili le kozarček, v drugačni družbi pa si bodo morda privoščili kakšen kozarček preveč. Sami menimo, da to ni nujno. Poglejmo si primer, ko so mladostniki v družbi s starši. Zakon prepoveduje prodajo alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Poskusimo razložiti primer, ko so starši z otrokom v gostilni in natakar sliši enega od staršev reči otroku, da mu bo dal kozarček alkoholne pijače, ki si jo je naročil. Ali mora natakar odraslemu odreči naročeno alkoholno pijačo, ker obstaja utemeljen sum, da jo bo le-ta posredoval osebi, mlajši od 18. let ali pa v taki situaciji ne sme posredovati Verjetno ni realno pričakovati, da bi se kdorkoli vpletel v tako situacijo, čeprav bi bilo mogoče prav – je pa tudi zelo kratkovidno, če bi vsakega mladostnika, ki poseže po alkoholni pijači, ali pa mu jo ponudijo starši, povezovati s patologijo oziroma v vsakem takem mladostniku videti bodočega 'alkoholika'. Če se striktno držimo 12. člena Mednarodne konvencije o ekonomski, socialnih in kulturnih pravicah, kjer naj bi država vsakemu posamezniku zagotovila najvišji dostopni standard telesnega in duševnega zdravja, se lahko zgodi, da četudi starši zavračajo oziroma se zakona ne držijo v popolnosti, država ni takega mnenja. Vprašanje pa je, koliko so te državne intervencije učinkovite, če nimajo podpore otrokovih pomembnih drugih (Gilmore v Hočevar 2005, str. 179). 73

Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />

__________________________________________________________________________________________________________<br />

5.3.1 Politika do <strong>alkohola</strong> in politič<strong>na</strong> orodja <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni<br />

Politiko do <strong>alkohola</strong> razumemo kot politiko, ki »služi interesom javnega zdravja in družbene<br />

blaginje tako, da <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> zdravstvene in družbene determi<strong>na</strong>nte.« (Anderson in Baumberg<br />

2006, str. 2). Je del prizadevanja javnega zdravja, procesa za »mobilizacijo lokalnih,<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih in med<strong>na</strong>rodnih virov za zagotovitev razmer, v katerih so lahko ljudje zdravi.«<br />

(prav tam). Slovenija ima, podobno kot druge evropske države, več zakonov, ki obrav<strong>na</strong>vajo<br />

alkohol. Za zmanjševanje po<strong>rabe</strong> in preprečevanje škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> so bili<br />

tudi v Sloveniji sprejeti različni ukrepi, opredeljeni v različnih zakonih. Področje politike do<br />

<strong>alkohola</strong> v Sloveniji je tako obrav<strong>na</strong>vano v okviru <strong>na</strong>slednjih političnih orodij:<br />

• Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> (2003)<br />

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili<br />

(2000) 25<br />

• Zakon o medijih (2001)<br />

• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 –<br />

2011 (2007)<br />

• Zakon o varnosti cestnega prometa (2004)<br />

• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009 (2004)<br />

5.3.1.1 Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> – ZOPA (2003)<br />

Je politično orodje, ki <strong>na</strong>j bi v prihodnjem desetletju zmanjšal po<strong>rabo</strong> čistega <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong><br />

prebivalca. Predvsem <strong>na</strong>j bi <strong>vpliv</strong>al <strong>na</strong> mladoletne uživalce alkoholnih pijač z omejitvijo<br />

dostopa do njih. Posredno <strong>na</strong>j bi zakon <strong>vpliv</strong>al tudi <strong>na</strong> umrljivost zaradi bolezni, poškodb in<br />

prometnih nesreč, povezanih z alkoholom. Zakon pitja ne prepoveduje, ampak ga le omejuje,<br />

popol<strong>na</strong> prepoved pa velja le za mladoletne osebe. Določa ukrepe in <strong>na</strong>čine omejevanja<br />

25 Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v <strong>na</strong>daljevanju:<br />

ZZUZIS) določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik<br />

z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d njihovo proizvodnjo in prometom z<br />

<strong>na</strong>menom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika in omogoča nemoten promet <strong>na</strong> notranjem trgu<br />

in s tretjimi državami, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili<br />

ter medresorsko politiko in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje <strong>na</strong> področju zdravstvene problematike prehrane in<br />

prehranske politike.<br />

72

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!