vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 2001 v Hočevar 2001, str. 100). Gre za model, ki vsebuje zagotavljanje dejstvenih informacij, vire, vzgojo in izobraževanje, razvoj spretnosti in spreminjanja stališč v tem smislu, da bodo posledice rabe drog za posameznika, družbo in kulturo minimalne; zaveda se dejstva, da rabe drog ni mogoče popolnoma izkoreniniti, je pa mogoče preprečiti njene škodljive posledice (prav tam). Ali so modeli preventivne rabe in zlorabe drog v šolskem prostoru uspešni pa v literaturi in med raziskovalci naletimo na deljena mnenja. V literaturi 24 srečujemo različne interpretacije uspešnosti posameznih šolskih preventivnih modelov, ki pa izhajajo iz prepričanja, da je preventiva v šoli uspešna (Hočevar 2001, str. 100). Med raziskovalci pa prevladuje ugotovitev, da nobeden od modelov, ki so jih uporabljali v šolah ni v celoti potrdil svoje uspešnosti in da večina evalvacij programov ni pokazala bistvenih pozitivnih učinkov (prav tam, str. 101). Med vzroki za neuspešnost avtorji največkrat navajajo premajhno intenzivnost programov, metodološke omejitve, pomanjkanje dolgoročnih študij in uporabo različnih načinov analiziranja podatkov, ki dajejo različne izide. Po mnenju A. Hočevar pa se neuspešnost preventive v šolskem prostoru skriva ne le v evalvaciji sami, temveč v pojmovanju cilja preventive v šoli. Če se uspešnost preventive meri po manjšem številu uporabnikov drog, potem so bile preventivne dejavnosti doslej neuspešne, saj se število uporabnikov ne spreminja bistveno oz. ne tako hitro, kot bi pričakovali. Pa tudi če si za cilj preventivnih dejavnosti zastavimo odmik prvega srečanja mladih z drogo, so bile aktivnosti prav tako neuspešne, saj se starostna meja prvega srečanja z drogo niža, čeprav se preventivne dejavnosti uvajajo že v predšolski prostor (prav tam, str. 104). Če se vprašamo, kaj lahko šola na področju preventive rabe in zlorabe drog sploh stori, je prvo najverjetnejše dejstvo to, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole izničile rabo drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola vplivala na spremembo zasebnega življenja adolescentov (Munro 1997) – lahko pa zmanjša škodo, ki nastane z uporabo drog. M.Rosenbaum (1996) meni, da temelji model zmanjševanja škode v edukaciji o drogah na štirih predpostavkah, in sicer naslednjih: • droge je potrebno širše kategorizirati in mednje uvrstiti vse psihoaktivne substance, tudi legalne ; 24 Na primer sklepi Evropske konference o preventivi na področju drog iz leta 1991. 70
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ • do drog moramo zavzeti pragmatično stališče, ne pa moralistično; • uživanje drog je možno na kontroliran in odgovoren način in da raba substanc, ki spreminjajo stanje zavesti, ne vodi nujno v odvisnost; • kontekst rabe drog je tisti, ki razločuje rabo drog od zlorabe (Rosenbaum 1999 v Hočevar 2001, str. 106). M. Rosenbaum meni, da mladostniki lahko sprejemajo odgovorne odločitve o rabi drog, če imajo objektivno, na znanosti utemeljeno edukacijo o drogah. Meni tudi, da ohranjanje popolne abstinence med mladimi ni vedno realna alternativa za mladostnike. Ne odpove se ohranjanju abstinence kot cilju preventive, pač pa zastavi realnejši cilj – storiti moramo vse, da bo imela morebitna uporaba drog za posameznika in družbo najmanjše možne negativne posledice (Hočevar 2001, str. 107). Glede na doslej zapisano, lahko povzamemo, da so v šoli na področju preventive rabe drog do sedaj prevladovali predvsem programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci in mladostniki. Vendar je lahko cilj preventive tudi preprečevanje občasne rabe, ki bi se lahko razvila v zlorabo in pa preprečevanje škodljivih posledic, če je že prišlo do uporabe drog (prav tam, str. 94). Vprašanje, ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je kdaj npr. začeti z izvajanjem ukrepov zmanjševanja tveganj in škode med otroki in mladostniki. 5.3 Omejevanje škodljivega uživanja alkohola in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola v Sloveniji Slovenija velja za vinorodno deželo, ki ji ni tuja niti proizvodnja vina in žganih pijač in v kateri je zakoreninjeno prepričanje, da je pitje alkohola povsem normalno, biti pijan pa tudi naj ne bi bilo nič nenavadnega, zato je omejevanje porabe in preprečevanja škodljivih posledic rabe alkohola še toliko težje. V nadaljevanju naloge bomo predstavili politična orodja (zakone, resolucije), ki naj bi prispevala k omejevanju rabe in preprečevanju zlorabe alkohola. V tem okviru pa nas bo zanimala predvsem obravnava mladostnikov in programi, ki so namenjeni mladim in naj bi pripomogli k preprečevanju škodljive rabe alkohola pri le-teh. 71
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 69: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...