vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2001 v Hočevar 2001, str. 100). Gre za model, ki vsebuje zagotavljanje dejstvenih informacij,<br />
vire, vzgojo in izobraževanje, razvoj spretnosti in spreminjanja stališč v tem smislu, da bodo<br />
posledice <strong>rabe</strong> drog za posameznika, družbo in kulturo minimalne; zaveda se dejstva, da <strong>rabe</strong><br />
drog ni mogoče popolnoma izkoreniniti, je pa mogoče preprečiti njene škodljive posledice<br />
(prav tam).<br />
Ali so modeli preventivne <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog v šolskem prostoru uspešni pa v literaturi in<br />
med raziskovalci <strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> delje<strong>na</strong> mnenja. V literaturi 24 srečujemo različne interpretacije<br />
uspešnosti posameznih šolskih preventivnih modelov, ki pa izhajajo iz prepričanja, da je<br />
preventiva v šoli uspeš<strong>na</strong> (Hočevar 2001, str. 100). Med raziskovalci pa prevladuje<br />
ugotovitev, da nobeden od modelov, ki so jih uporabljali v šolah ni v celoti potrdil svoje<br />
uspešnosti in da veči<strong>na</strong> evalvacij programov ni pokazala bistvenih pozitivnih učinkov (prav<br />
tam, str. 101). Med vzroki za neuspešnost avtorji <strong>na</strong>jvečkrat <strong>na</strong>vajajo premajhno intenzivnost<br />
programov, metodološke omejitve, pomanjkanje dolgoročnih študij in upo<strong>rabo</strong> različnih<br />
<strong>na</strong>činov a<strong>na</strong>liziranja podatkov, ki dajejo različne izide. Po mnenju A. Hočevar pa se<br />
neuspešnost preventive v šolskem prostoru skriva ne le v evalvaciji sami, temveč v<br />
pojmovanju cilja preventive v šoli. Če se uspešnost preventive meri po manjšem številu<br />
uporabnikov drog, potem so bile preventivne dejavnosti doslej neuspešne, saj se število<br />
uporabnikov ne spreminja bistveno oz. ne tako hitro, kot bi pričakovali. Pa tudi če si za cilj<br />
preventivnih dejavnosti zastavimo odmik prvega srečanja mladih z drogo, so bile aktivnosti<br />
prav tako neuspešne, saj se starost<strong>na</strong> meja prvega srečanja z drogo niža, čeprav se preventivne<br />
dejavnosti uvajajo že v predšolski prostor (prav tam, str. 104).<br />
Če se vprašamo, kaj lahko šola <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog sploh stori, je<br />
prvo <strong>na</strong>jverjetnejše dejstvo to, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole izničile<br />
<strong>rabo</strong> drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola <strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> spremembo<br />
zasebnega življenja adolescentov (Munro 1997) – lahko pa zmanjša škodo, ki <strong>na</strong>stane z<br />
upo<strong>rabo</strong> drog. M.Rosenbaum (1996) meni, da temelji model zmanjševanja škode v edukaciji o<br />
drogah <strong>na</strong> štirih predpostavkah, in sicer <strong>na</strong>slednjih:<br />
• droge je potrebno širše kategorizirati in mednje uvrstiti vse psihoaktivne<br />
substance, tudi legalne ;<br />
24 Na primer sklepi Evropske konference o preventivi <strong>na</strong> področju drog iz leta 1991.<br />
70