06.02.2015 Views

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />

__________________________________________________________________________________________________________<br />

2001 v Hočevar 2001, str. 100). Gre za model, ki vsebuje zagotavljanje dejstvenih informacij,<br />

vire, vzgojo in izobraževanje, razvoj spretnosti in spreminjanja stališč v tem smislu, da bodo<br />

posledice <strong>rabe</strong> drog za posameznika, družbo in kulturo minimalne; zaveda se dejstva, da <strong>rabe</strong><br />

drog ni mogoče popolnoma izkoreniniti, je pa mogoče preprečiti njene škodljive posledice<br />

(prav tam).<br />

Ali so modeli preventivne <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog v šolskem prostoru uspešni pa v literaturi in<br />

med raziskovalci <strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> delje<strong>na</strong> mnenja. V literaturi 24 srečujemo različne interpretacije<br />

uspešnosti posameznih šolskih preventivnih modelov, ki pa izhajajo iz prepričanja, da je<br />

preventiva v šoli uspeš<strong>na</strong> (Hočevar 2001, str. 100). Med raziskovalci pa prevladuje<br />

ugotovitev, da nobeden od modelov, ki so jih uporabljali v šolah ni v celoti potrdil svoje<br />

uspešnosti in da veči<strong>na</strong> evalvacij programov ni pokazala bistvenih pozitivnih učinkov (prav<br />

tam, str. 101). Med vzroki za neuspešnost avtorji <strong>na</strong>jvečkrat <strong>na</strong>vajajo premajhno intenzivnost<br />

programov, metodološke omejitve, pomanjkanje dolgoročnih študij in upo<strong>rabo</strong> različnih<br />

<strong>na</strong>činov a<strong>na</strong>liziranja podatkov, ki dajejo različne izide. Po mnenju A. Hočevar pa se<br />

neuspešnost preventive v šolskem prostoru skriva ne le v evalvaciji sami, temveč v<br />

pojmovanju cilja preventive v šoli. Če se uspešnost preventive meri po manjšem številu<br />

uporabnikov drog, potem so bile preventivne dejavnosti doslej neuspešne, saj se število<br />

uporabnikov ne spreminja bistveno oz. ne tako hitro, kot bi pričakovali. Pa tudi če si za cilj<br />

preventivnih dejavnosti zastavimo odmik prvega srečanja mladih z drogo, so bile aktivnosti<br />

prav tako neuspešne, saj se starost<strong>na</strong> meja prvega srečanja z drogo niža, čeprav se preventivne<br />

dejavnosti uvajajo že v predšolski prostor (prav tam, str. 104).<br />

Če se vprašamo, kaj lahko šola <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog sploh stori, je<br />

prvo <strong>na</strong>jverjetnejše dejstvo to, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole izničile<br />

<strong>rabo</strong> drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola <strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> spremembo<br />

zasebnega življenja adolescentov (Munro 1997) – lahko pa zmanjša škodo, ki <strong>na</strong>stane z<br />

upo<strong>rabo</strong> drog. M.Rosenbaum (1996) meni, da temelji model zmanjševanja škode v edukaciji o<br />

drogah <strong>na</strong> štirih predpostavkah, in sicer <strong>na</strong>slednjih:<br />

• droge je potrebno širše kategorizirati in mednje uvrstiti vse psihoaktivne<br />

substance, tudi legalne ;<br />

24 Na primer sklepi Evropske konference o preventivi <strong>na</strong> področju drog iz leta 1991.<br />

70

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!