vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci
__________________________________________________________________________________________________________
besedila, smotrno, da se vprašamo, kako preprečiti (zlo)rabo oziroma kako preprečiti
škodljive posledice, ki izhajajo iz (zlo)rabe drog.
Otroci in mladostniki preživijo v šoli velik del svojega časa in ker je le-ta socialni prostor, ki
zajema učence, učitelje, starše ter širše družbeno okolje, ni imuna pred rabo in zlorabo drog,
bi se bilo potrebno preventive na področju rabe in zlorabe drog lotiti zelo sistematično.
Buisman v svoje delu iz leta 1995 navaja nekaj razlogov, ki lahko pojasnijo, zakaj je prav šola
postala osrednje mesto preventivnega delovanja. Ti razlogi so:
• v formalnem izobraževanju je mogoče doseči največ otrok in mladostnikov;
• šolsko okolje ima jasno organizacijsko strukturo in ponuja možnost povezovanja s
starši, skupnostjo;
• šole so kljub kulturnim in socialnim razlikam prisotne v vseh državah in regijah
sveta;
• v formalnem izobraževanju je bilo v zadnjih 30 letih pridobljeno največ izkušenj
na področju edukacije o drogah;
• veliko različnih šolskih metod edukacije o drogah je mogoče aplicirati v druge
skupine, z minimalno potrebo po prilagajanju;
• eksperimentiranje z drogami se ponavadi začne, ko so mladostniki stari od 14 do
18 let, torej v obdobju, ko se večina izobražuje.
Šola je tako pojmovana kot prostor, ki ponuja številne možnosti za izvajanje preventivnih
programov – in ne le šola, preventiva rabe drog se je razširila na vso vzgojno-izobraževalno
vertikalo, saj jo je treba vpeljevati (po sklepih Evropske konference) tudi v institucije
predšolske vzgoje, razširila pa se je tudi v zunajšolski prostor (lokalno skupnost, družino itd.)
(Hočevar 2001, str. 99).
V šolskem prostoru so bili v preteklosti oblikovani in izvajani različni modeli 23 preventivne
edukacije, kjer bi se v nadaljevanju osredotočili predvsem model minimaliziranja škode ali
model zmanjševanja škode, ki predpostavlja, da bodo mladi ljudje, ob zagotavljanju natančnih
informacij o drogah in skozi možnost naučiti se primerne spretnosti imeli boljši uvid v
njihovo rabo drog, kar bo vodilo do minimalizacije škode, ki jo povzročajo droge (Hawthorne
23 Model prenosa znanja in informacij, model emocionalnega izobraževanja, model socialnega vpliva, model
učenja življenjskih spretnosti in model minimaliziranja škode (Hočevar 2001, str. 100)
69