vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...
Share Embed Flag
Download ePaper

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ... vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ in same rabe drog. Normalizacija rabe drog po Parkerju (1998) pomeni premik dela prej odklonskih dejavnosti z roba mladinske kulture v njen center, kjer se pridružijo drugim, že prilagojenim odklonskim dejavnostim, kot so popivanje, menjavanja spolnih partnerjev in redno kajenje cigaret. Še vedno pa to ne pomeni, da večina mladih odobrava npr. redno kajenje cigaret ali 'vikend popivanje', ampak pomeni le to, da je večina mladih že poizkusila cigarete in alkohol in da je od teh samo manjšina občasnih kadilcev ali pivcev in da je kajenje in popivanje med vrstniki sprejeto samo v določenih okoljih in v določenih okoliščinah (Sande 2004, str. 26). Parker (1998) svojo tezo o normalizaciji rekreativne uporabe drog utemelji na šestih predpostavkah, ki izhajajo iz njegove longitudialne raziskave »The North- West Longitudinal Study« in so naslednje: lahka dostopnost drog, povečana prevalenca uporabe drog, tehtanje med koristmi in posledicami uporabe drog, seznanjenost z drogami, uporaba drog v prihodnosti in kulturna akomodacija prepovedanega,. Parker (1998) meni, da se bomo zaradi močnih družbenih procesov in sprememb pomikali naprej po poti normalizacije rekreativne rabe drog in svojo tezo povezuje z negotovostjo mladih v družbi tveganj, ki je posledica individualizacije. Temelj normalizacije rabe drog je racionalno sprejemanje odločitev in tehtanje med koristmi in posledicami uporabe prepovedanih drog, ki je precej podobna odločanju pri uporabi alkohola ali tobaka (Sande 2004, str. 28). 5.1.1.1 Temeljna izhodišča pristopa zmanjševanja škode Prva od temeljnih postavk obravnavanega koncepta je v tem, da prekinja z racionalistično paradigmo, ki vzdržuje mit o možnosti 'končne rešitve' problema drog. Na ravni posameznika – za razliko od tradicionalnega pristopa, ki ocenjuje uspeh preprečevanja in terapije z abstinenco kot končnim in edinim ciljem – pristop zmanjševanja škode daje prednost vzpostavljanju oziroma krepitvi stikov s socialnimi in zdravstvenimi službami ter različnimi drugimi programi pomoči. Vse spremembe v smeri zmanjševanja tveganj ocenjujejo kot uspeh, zato je za pristop posebej pomembna identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na 'izbiro' med tvegano in manj tvegano rabo drog kot tudi na kontrolirano oziroma nekontrolirano rabo drog (Fojan 2005, str. 184). Druga značilnost pristopa zmanjševanja škode je v tem, da uvaja v službe, ki so na voljo uporabnikom drog, pojem nizkega praga, kar pomeni večjo dostopnost in odsotnost 66

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ pogojevanja pomoči z zahtevo po abstinenci. Izkazana želja po abstinenci tako ne predstavlja več zahtevanega predpogoja za nudenje storitev oziroma pomoči. V raziskavah se je pokazalo, da je izključno osredotočenje na abstinenco privedlo do 'izgube realnosti' ter povečalo razdaljo med socialnimi/zdravstvenimi delavci in njihovimi strankami, s tem pa zaustavilo vse nujne oblike podpore in marginaliziralo velik del skupine uživalcev drog. Paradigmo zmanjševanja škode bi lahko opredelili tudi kot zelo etično, saj poudarja, da imajo uživalci drog – tudi v primeru nadaljnjega uživanja – pravico do človeka vrednih zdravstvenih in socialnih življenjskih razmer ter opozarja na nedopustnost pogojevanja dostopa do teh pravic z abstinenco in prilagojenim vedenjem. Če strnemo, gre za to, da zagovorniki zmanjševanja škode ocenjujejo kot problematično pogojevanje pomoči in neprostovoljno zdravljenje, medtem ko v abstinenci vidijo pomemben način zmanjšanja škode, povezane z uživanjem drog (Fojan 2005, str. 184). Tretja značilnost pristopa je v tem, da uvede kot kriterij intervencije pragmatiko, ravna se po tistem, kar je uspešno, kar ima oprijemljive rezultate, ne pa po tistem, kar naj bi bilo pravilno oziroma kar zahteva dominantni diskurz o normalnosti. Četrta značilnost pa poudarja pomen sodelovanja uporabnikov drog in uporabnikov služb ter krepitev njihove moči (prav tam, str. 184-186). Uporabnik drog je v paradigmi zmanjševanja škode prepoznan kot osebnostno in socialno odgovorna/kompetentna oseba, ki med drugim uporablja droge. Poudarja aktivno vključevanje uporabnika drog v načrtovanje in izvajanje 'pomoči', kar pospešuje njegovo socialno vključevanje, njegovo socialno kompetenco in s tem zmanjšuje vse vrste škode, ki jih povzroča uporaba drog (prav tam, str. 186). Kvaliteta modela zmanjševanja škode je predvsem v tem, da posamezniki pridobijo objektivno vedenje oziroma realne informacije o drogah, da so seznanjeni s pozitivnimi in negativnimi posledicami uporabe drog, na podlagi katerih lahko sprejemajo odgovorne odločitve. Omenili smo že, da abstinenca ni edino merilo uspešnosti preventivnih dejavnosti, je pa ohranjanje abstinence osnovno izhodišče, ki pa ne more biti vedno realizirano, zato ohranjanju abstinence pridružujemo ukrepe zmanjševanja tveganj in škode. Osebe, ki še ne morejo poskrbeti same zase in torej njihovo stanje zahteva, da zanje skrbijo drugi, je treba pred njihovimi lastnimi dejanji zaščititi na enak način kot pred zunanjimi 67

Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />

__________________________________________________________________________________________________________<br />

pogojevanja pomoči z zahtevo po abstinenci. Izkaza<strong>na</strong> želja po abstinenci tako ne predstavlja<br />

več zahtevanega predpogoja za nudenje storitev oziroma pomoči. V raziskavah se je<br />

pokazalo, da je izključno osredotočenje <strong>na</strong> abstinenco privedlo do 'izgube realnosti' ter<br />

povečalo razdaljo med socialnimi/zdravstvenimi delavci in njihovimi strankami, s tem pa<br />

zaustavilo vse nujne oblike podpore in margi<strong>na</strong>liziralo velik del skupine uživalcev drog.<br />

Paradigmo zmanjševanja škode bi lahko opredelili tudi kot zelo etično, saj poudarja, da imajo<br />

uživalci drog – tudi v primeru <strong>na</strong>daljnjega uživanja – pravico do človeka vrednih zdravstvenih<br />

in socialnih življenjskih razmer ter opozarja <strong>na</strong> nedopustnost pogojevanja dostopa do teh<br />

pravic z abstinenco in prilagojenim vedenjem. Če strnemo, gre za to, da zagovorniki<br />

zmanjševanja škode ocenjujejo kot problematično pogojevanje pomoči in neprostovoljno<br />

zdravljenje, medtem ko v abstinenci vidijo pomemben <strong>na</strong>čin zmanjšanja škode, povezane z<br />

uživanjem drog (Fojan 2005, str. 184).<br />

Tretja z<strong>na</strong>čilnost pristopa je v tem, da uvede kot kriterij intervencije pragmatiko, rav<strong>na</strong> se po<br />

tistem, kar je uspešno, kar ima oprijemljive rezultate, ne pa po tistem, kar <strong>na</strong>j bi bilo pravilno<br />

oziroma kar zahteva domi<strong>na</strong>ntni diskurz o normalnosti. Četrta z<strong>na</strong>čilnost pa poudarja pomen<br />

sodelovanja uporabnikov drog in uporabnikov služb ter krepitev njihove moči (prav tam, str.<br />

184-186).<br />

Uporabnik drog je v paradigmi zmanjševanja škode prepoz<strong>na</strong>n kot osebnostno in socialno<br />

odgovor<strong>na</strong>/kompetent<strong>na</strong> oseba, ki med drugim uporablja droge. Poudarja aktivno<br />

vključevanje uporabnika drog v <strong>na</strong>črtovanje in izvajanje 'pomoči', kar pospešuje njegovo<br />

socialno vključevanje, njegovo socialno kompetenco in s tem zmanjšuje vse vrste škode, ki jih<br />

povzroča uporaba drog (prav tam, str. 186).<br />

Kvaliteta modela zmanjševanja škode je predvsem v tem, da posamezniki pridobijo<br />

objektivno vedenje oziroma realne informacije o drogah, da so sez<strong>na</strong>njeni s pozitivnimi in<br />

negativnimi posledicami upo<strong>rabe</strong> drog, <strong>na</strong> podlagi katerih lahko sprejemajo odgovorne<br />

odločitve. Omenili smo že, da abstinenca ni edino merilo uspešnosti preventivnih dejavnosti,<br />

je pa ohranjanje abstinence osnovno izhodišče, ki pa ne more biti vedno realizirano, zato<br />

ohranjanju abstinence pridružujemo ukrepe zmanjševanja tveganj in škode.<br />

Osebe, ki še ne morejo poskrbeti same zase in torej njihovo stanje zahteva, da zanje skrbijo<br />

drugi, je treba pred njihovimi lastnimi dejanji zaščititi <strong>na</strong> e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>čin kot pred zu<strong>na</strong>njimi<br />

67

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!