vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
in same <strong>rabe</strong> drog. Normalizacija <strong>rabe</strong> drog po Parkerju (1998) pomeni premik dela prej<br />
odklonskih dejavnosti z roba mladinske kulture v njen center, kjer se pridružijo drugim, že<br />
prilagojenim odklonskim dejavnostim, kot so popivanje, menjavanja spolnih partnerjev in<br />
redno kajenje cigaret. Še vedno pa to ne pomeni, da veči<strong>na</strong> mladih odobrava npr. redno<br />
kajenje cigaret ali 'vikend popivanje', ampak pomeni le to, da je veči<strong>na</strong> mladih že poizkusila<br />
cigarete in alkohol in da je od teh samo manjši<strong>na</strong> občasnih kadilcev ali pivcev in da je kajenje<br />
in popivanje med vrstniki sprejeto samo v določenih okoljih in v določenih okolišči<strong>na</strong>h<br />
(Sande 2004, str. 26). Parker (1998) svojo tezo o normalizaciji rekreativne upo<strong>rabe</strong> drog<br />
utemelji <strong>na</strong> šestih predpostavkah, ki izhajajo iz njegove longitudialne raziskave »The North-<br />
West Longitudi<strong>na</strong>l Study« in so <strong>na</strong>slednje: lahka dostopnost drog, poveča<strong>na</strong> prevalenca<br />
upo<strong>rabe</strong> drog, tehtanje med koristmi in posledicami upo<strong>rabe</strong> drog, sez<strong>na</strong>njenost z drogami,<br />
uporaba drog v prihodnosti in kultur<strong>na</strong> akomodacija prepovedanega,. Parker (1998) meni, da<br />
se bomo zaradi močnih družbenih procesov in sprememb pomikali <strong>na</strong>prej po poti<br />
normalizacije rekreativne <strong>rabe</strong> drog in svojo tezo povezuje z negotovostjo mladih v družbi<br />
tveganj, ki je posledica individualizacije. Temelj normalizacije <strong>rabe</strong> drog je racio<strong>na</strong>lno<br />
sprejemanje odločitev in tehtanje med koristmi in posledicami upo<strong>rabe</strong> prepovedanih drog, ki<br />
je precej podob<strong>na</strong> odločanju pri uporabi <strong>alkohola</strong> ali tobaka (Sande 2004, str. 28).<br />
5.1.1.1 Temelj<strong>na</strong> izhodišča pristopa zmanjševanja škode<br />
Prva od temeljnih postavk obrav<strong>na</strong>vanega koncepta je v tem, da prekinja z racio<strong>na</strong>listično<br />
paradigmo, ki vzdržuje mit o možnosti 'končne rešitve' problema drog. Na ravni posameznika<br />
– za razliko od tradicio<strong>na</strong>lnega pristopa, ki ocenjuje uspeh preprečevanja in terapije z<br />
abstinenco kot končnim in edinim ciljem – pristop zmanjševanja škode daje prednost<br />
vzpostavljanju oziroma krepitvi stikov s socialnimi in zdravstvenimi službami ter različnimi<br />
drugimi programi pomoči. Vse spremembe v smeri zmanjševanja tveganj ocenjujejo kot<br />
uspeh, zato je za pristop posebej pomemb<strong>na</strong> identifikacija dejavnikov, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> 'izbiro'<br />
med tvegano in manj tvegano <strong>rabo</strong> drog kot tudi <strong>na</strong> kontrolirano oziroma nekontrolirano <strong>rabo</strong><br />
drog (Fojan 2005, str. 184).<br />
Druga z<strong>na</strong>čilnost pristopa zmanjševanja škode je v tem, da uvaja v službe, ki so <strong>na</strong> voljo<br />
uporabnikom drog, pojem nizkega praga, kar pomeni večjo dostopnost in odsotnost<br />
66
Change language