vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.1.1 Zmanjševanje škode<br />
Model ukrepov zmanjševanja škode je nov koncept <strong>na</strong> področju preventive.<br />
Zmanjševanja škode <strong>na</strong> področju drog razumemo kot »/…/ pragmatsko usmerjeno politiko, ki<br />
predstavlja alter<strong>na</strong>tivo tako medicinski razlagi 'bolezni odvisnosti' kot tudi represivnemu<br />
modelu obrav<strong>na</strong>ve uporabnikov drog.« (Fojan 2005, str. 178). Model izhaja iz spoz<strong>na</strong>nja, da<br />
»/.../ ljudje so in vedno bodo uživali droge, zato je učinkovitejše, če se trudimo zmanjšati<br />
škodljive učinke, povezane z njihovim uživanjem, kot pa samo <strong>rabo</strong>. Ta model ukrepov<br />
preprečevanja <strong>rabe</strong> drog predvsem resno loči dvoje – <strong>rabo</strong> in zlo<strong>rabo</strong> drog, saj upošteva<br />
dejstvo, da je raba različnih drog (alkohol, nikotin, zdravila itn.) del vsakodnevnega življenja<br />
posameznika, njihova zloraba pa pripelje do številnih škodljivih posledic (Hočevar 2001, str.<br />
96). Ker je raba drog univerzalen pojav v različnih družbah in iz nje izhajajo številne koristi,<br />
je abstinenca kot običajni cilj preventive <strong>rabe</strong> drog za mlade ljudi nezanesljiv, nezagotovljiv<br />
in nesprejemljiv.« (Moore in Saunders 1991 v Hočevar 2001, str. 96-97). Pri tem modelu<br />
ukrepov gre za širjenje strategije, ki ne meri le <strong>na</strong> popolno abstinenco (popolno preprečevanje<br />
upo<strong>rabe</strong> drog), temveč tudi <strong>na</strong> čim manjšo zlo<strong>rabo</strong> in zmanjševanje škode, ki lahko <strong>na</strong>stane ob<br />
uporabi drog. Sprejema dejstvo, da uporaba drog vztraja kljub vsemu trudu, da bi jo preprečili<br />
in bo tako tudi v<strong>na</strong>prej in se zaveda, da imajo prejemi, ki merijo <strong>na</strong> preprečevanje upo<strong>rabe</strong><br />
drog pogosto ne<strong>na</strong>meravane učinke <strong>na</strong> zvečanje škode, povezane z upo<strong>rabo</strong> drog (Duncan<br />
1994 v Hočevar 2001, str. 97). Model zmanjševanja škode je kot dopolnil<strong>na</strong> strategija<br />
omenje<strong>na</strong> tudi v Resoluciji o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004 - 2009, saj ta<br />
sočasno poudarja tudi pomembnost zmanjševanja povpraševanja in preprečevanja ponudbe.<br />
Po drugi strani pa vključuje zmanjševanje škode kot novega modela ukrepov <strong>na</strong> področju<br />
(zlo)<strong>rabe</strong> drog. O njej se govori kot o strategiji, ki <strong>na</strong>stane kot rezultat uvida v posledice<br />
družbenega odziva <strong>na</strong> pojav in pri<strong>na</strong>ša doktri<strong>na</strong>ren premik tudi <strong>na</strong> področju terapije in<br />
preprečevanja (Fojan 2005, str. 182).<br />
Na področju preventive uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih podpiramo vse tri opisane<br />
modele. Menimo, da je model zmanjševanja škode primeren šele <strong>na</strong> določeni starostni stopnji<br />
oziroma v okviru selektivne preventive. Posebej pa poudarimo še, da so modeli zmanjševanja<br />
škode pomembni predvsem če upoštevamo z<strong>na</strong>čilnosti slovenske 'mokre kulture',<br />
normalizacijo in pogostost uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih, seveda v kombi<strong>na</strong>ciji<br />
zaščite v obliki že omenjenih ukrepov, ki ščitijo mlade – oviranje preskrbe z drogami, prodaje<br />
65