vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
normalizacije, ki zajema za <strong>na</strong>s pomemben cilj, in sicer preprečevanje občasne <strong>rabe</strong>, ki bi se<br />
lahko razvila v zlo<strong>rabo</strong> in preprečevanje škodljivih posledic, če so že zaužite psihoaktivne<br />
substance (Hočevar 2001, str. 94).<br />
Sprva je področje preventive <strong>rabe</strong> drog temeljilo <strong>na</strong> prepričanju, da bo zmanjševanje ponudbe<br />
delovalo <strong>na</strong> preprečevanje upo<strong>rabe</strong> drog. Med ukrepe, ki <strong>na</strong>j bi zmanjševali ponudbo drog<br />
sodijo cene in davki, omejitev dostopa k psihoaktivnim substancam, ukrepi <strong>na</strong> področju javne<br />
varnosti ter grožnja s kaznijo. V sedemdesetih letih se je pozornost preusmerila v<br />
zmanjševanje povpraševanja po drogah, s tem pa se je začela preventiva v precejšnji meri<br />
<strong>na</strong>slanjati <strong>na</strong> šolo. Preventivno delovanje je bilo osredotočeno <strong>na</strong> substanco, njen cilj pa je bil<br />
ohranjanje popolne abstinence. Le-to se je pokazalo za nerealen cilj, saj koncept preventive<br />
utemeljen <strong>na</strong> teh ukrepih ne upošteva rekreacijskih, medicinskih in terapevtskih razlogov<br />
upo<strong>rabe</strong> drog in obenem ne upošteva legalnega statusa droge, njenih farmakoloških<br />
z<strong>na</strong>čilnosti in vzorca upo<strong>rabe</strong>, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> osebni in socialni kontekst upo<strong>rabe</strong> drog. Dolgo<br />
časa je primar<strong>na</strong> preventiva spadala v kontekst javne vzgoje in izobraževanja o drogah, ki je z<br />
metodami, kot so informiranje, edukacija, promocija zdravja ipd., skušala prepričati<br />
posameznike, da droge ne bodo uporabljali. Z uvajanjem modelov ukrepov, ki strmijo k<br />
zmanjševanju povprašanja po drogah se prostor preventive širi, saj zajema aktivnosti znotraj<br />
zdravstvenega, socialnega, izobraževalnega in kazenskega sistema. Njen cilj je zniževanje<br />
povpraševanja po drogah in zmanjševanje škodljivih socialnih in zdravstvenih posledic<br />
upo<strong>rabe</strong> droge, v ospredje pa postavlja izboljšanje in okrepitev individualne odgovornosti,<br />
socialnih kompetenc in življenjskih spretnosti posameznika (Hočevar 2001, str. 95-96).<br />
Omenje<strong>na</strong> modela ukrepov izhajata torej iz prepričanj, da je abstinenca realen cilj preventive,<br />
da raba ilegalnih substanc nujno vodi v odvisnost, da posamezniki niso zmožni sprejemati<br />
odgovornih odločitev glede upo<strong>rabe</strong> drog in da bo razumevanje tveganj, ki jih pri<strong>na</strong>ša<br />
uživanje drog, odvrnilo posameznike od njihovega uživanja. Resne a<strong>na</strong>lize (Rosenbaum 1996,<br />
Duncan idr. 1994) vse predpostavke zavrnejo kot nepravilne, zato se nekateri avtorji ogrevajo<br />
za oblikovanje preventivnih programov <strong>na</strong> področju vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz<br />
modela zmanjševanja škode (Hočevar 2001, str. 96).<br />
64
Change language