vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
obdobje, in sicer tako, da oskrbi celotno populacijo z informacijami in z<strong>na</strong>nji za preprečitev<br />
problematike (zlo)<strong>rabe</strong> drog (Prevention responses... 2008).<br />
Selektiv<strong>na</strong> preventiva je usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> specifične skupine, pri katerih je tveganje za <strong>na</strong>stanek<br />
problemov, povezanih z <strong>rabo</strong> drog, večje (bodisi takoj ali tekom življenja). Usmerje<strong>na</strong> je <strong>na</strong><br />
celotne specifične skupine ljudi, ne glede <strong>na</strong> stopnjo tveganja posameznika v skupini. Njen<br />
<strong>na</strong>men je preprečiti zlo<strong>rabo</strong> drog s krepitvijo dejavnikov zaščite in učinkovitim spopadanjem<br />
z dejavniki tveganja v okolju, v katerem se uporabljajo droge (Hočevar 2005, str. 67).<br />
Indikativ<strong>na</strong> preventiva pa je usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> visoko rizične posameznike (posameznike s<br />
psihičnimi motnjami, šolsko neuspešni posamezniki, …). Nekateri z<strong>na</strong>ki, ki kažejo povečano<br />
tveganje za kaj so: šolski neuspeh, vedenjske motnje, social<strong>na</strong> izolacija. Cilj indikativne<br />
preventive ni nujno v tem, da bi preprečila <strong>rabo</strong> drog, ampak v tem, da bi preprečila odvisnost<br />
od drog. Zmanjšati hoče torej pogostost upo<strong>rabe</strong> drog in njihovo zlo<strong>rabo</strong> (npr. zmerno pitje<br />
<strong>na</strong>mesto popivanje) (Prevention responses... 2008).<br />
5.1 Modeli ukrepov, <strong>na</strong> katerih temeljijo politike preprečevanja (zlo)<strong>rabe</strong> drog<br />
Preventivo lahko opredelimo v širšem in ožjem smislu. V ožjem smislu lahko pod pojmom<br />
preventiva razumemo vse aktivnosti, ki težijo k zmanjševanju povpraševanja po drogah, v<br />
širšem pa zajema vse aktivnosti, » /.../ ki <strong>na</strong>m omogočajo, da bi bila v primeru, ko se začne<br />
uživanje, škoda, ki lahko s tem <strong>na</strong>stane, čim manjša.« (Hočevar 2001, str. 94). Poleg tega<br />
moramo poudariti še to, da je opredelitev vsebine pojma preventive odvis<strong>na</strong> od paradigmatske<br />
osnove, iz katere izhajamo. Le- ta določa samo zasnovo preventivnega dela, ciljne skupine,<br />
<strong>na</strong>čin dela, tipe intervencij, reakcij in kakšne cilje želimo s preventivo doseči. Cilj preventive<br />
je tako lahko preprečevanje upo<strong>rabe</strong> drog oziroma popol<strong>na</strong> abstinenca ali pa preprečevanje<br />
občasne <strong>rabe</strong>, ki bi se lahko razvila v zlo<strong>rabo</strong> in preprečevanje škodljivih posledic, če so že<br />
zaužite psihoaktivne substance (Hočevar 2001, str. 94).<br />
V <strong>na</strong>daljevanju bomo <strong>na</strong> kratko opredelili modela ukrepov, ki sta doslej prevladovala <strong>na</strong><br />
področju preventive upo<strong>rabe</strong> drog, in sicer sta to model ukrepov, ki temeljijo <strong>na</strong> zmanjševanju<br />
ponudbe in model ukrepov, ki temeljijo <strong>na</strong> zmanjševanja povpraševanja po drogah.<br />
Natančneje se bomo <strong>na</strong>tančneje posvetili pristopu zmanjševanja škode oziroma politiki<br />
63
Change language