vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
tudi, da širi možnosti in išče nove zdrave alter<strong>na</strong>tive, kjer bo človek <strong>na</strong>šel sebe, kjer se bo<br />
lahko samopotrjeval, razvijal identiteto, <strong>na</strong>šel svoje mesto v družbi brez upo<strong>rabe</strong> drog, ki je<br />
nezdrava alter<strong>na</strong>tiva. M. Tomori (1995, str. 71) pa zapiše, da je preventiva (tudi vzpodbujanje<br />
zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja, pozitivnega odnosa do svojega telesa in prevzemanje odgovornosti<br />
slehernega človeka za svoje duševno in telesno zdravje ter razvijanje <strong>na</strong>vad in življenjskega<br />
sloga, ki veča psihofizično integriteto posameznika.<br />
Sekundar<strong>na</strong> preventiva se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> določenega posameznika ali skupino prebivalstva, ki so<br />
posebej ogroženi za določeno socialno patologijo, cilj le-te lahko zaokrožimo <strong>na</strong> neposredno<br />
preprečevanje poslabšanja stanja tarčne skupine. Tudi M. Tomori meni, da je sekundar<strong>na</strong><br />
preventiva usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> tiste posameznike in skupine, ki so iz tega ali onega razloga z<br />
drogami še posebej ogroženi – zelo mladi, ki nimajo zaupanja vase, so negotovi in se ne z<strong>na</strong>jo<br />
zdravo uveljaviti, ne zmorejo obvladati neugodnih doživljanj, kot so tesnoba, potrtost, bojazen<br />
in nimajo pozitivne in zadovoljujoče samopodobe – pa tudi <strong>na</strong> mlade iz subkulturnih okolij in<br />
tiste, ki so v splošnem slabo in neprilagojeno vključeni v širši socialni prostor ter jih usmerja<br />
in vzpodbuja v konstruktivne dejavnosti (Tomori 1995, str. 73).<br />
Pojem terciarne preventive zajema omejevanje stranskih zdravstvenih in družbenih posledic<br />
zasvojenosti ter preprečevanje ponovne vrnitve bolezenskega stanja oziroma bolezenske<br />
<strong>na</strong>vade. Zajema osebe, ki jih je droga že zasvojila. Z usmerjeno edukacijo in omogočanjem<br />
konkretnih premikov v vedenje, ki odpravlja nevarne posledice zlo<strong>rabe</strong> drog, preprečuje še<br />
večjo škodo, ki jo lahko pri<strong>na</strong>ša uživanje le-teh. V terciarno preventivo so vključe<strong>na</strong> tudi<br />
prizadevanja, da bi se zdravljeni člani čim ustrezneje vrnili v svoje delovno in socialno okolje<br />
in v njem zaživeli brez drog (Tomori 1995, str. 74).<br />
V zadnjih letih pa se v evropskem prostoru srečujemo z uveljavljanjem ameriške tipologije<br />
preventive, ki preventivo deli <strong>na</strong> univerzalo (angl. universal prevention), selektivno (angl.<br />
selective prevention) oz. indikativno (angl. indicated prevention) (Prevention responses...<br />
2008).<br />
Univerzalne preventivne strategije so <strong>na</strong>slovljene <strong>na</strong> celotno populacijo (npr. celotno lokalno<br />
ali šolsko skupnost), ki ji je skupno to, da obstaja pri njej e<strong>na</strong>ko tveganje za (zlo)<strong>rabo</strong> drog.<br />
Cilj univerzalne preventive je preprečitev ali odložitev prve <strong>rabe</strong> drog <strong>na</strong> poznejše starostno<br />
62
Change language