vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5 PREVENTIVA NA PODROČJU RABE ALKOHOLA PRI<br />
MLADOSTNIKIH<br />
Opredelitev pojma preventiva ni enoz<strong>na</strong>č<strong>na</strong>, temveč različni strokovnjaki preventivo<br />
opredeljujejo <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine. Beseda 'preventiva' izhaja iz latinske besede »praeventiva«,<br />
ki ima dva pome<strong>na</strong>, in sicer pomeni preventivno zdravstvo, higie<strong>na</strong> ter preventivni<br />
pripomoček (Verbinc 1979, str 579). Latinska beseda 'praevenire' pa pomeni nekaj, kar pride<br />
prej, pomeni torej delovanje za preprečevanje pričakovanega problema (Cavalcanti v Hočevar<br />
2005, str. 53).<br />
Preventiva preprečuje <strong>na</strong>stanek določenega pojava oz. vedenja, ki je družbeno nezaželeno, a<br />
zanj ni nujno, da se bo zgodilo (npr. raba oz. zloraba drog). Preventiva preprečuje samo<br />
možnost <strong>na</strong>stanka nezaželenega pojava oz. vedenja – torej predvidi, posledica katerih<br />
dejavnikov je lahko pojav oz. vedenje, <strong>na</strong>to pa skuša preprečiti sam <strong>na</strong>stanek teh dejavnikov.<br />
S tem je bil sproduciran medicinski model preventive, katere cilj je onemogočiti <strong>na</strong>stanek<br />
zdravstvenega problema in želi obenem <strong>vpliv</strong>ati <strong>na</strong> razvijanje posameznika tako, da bo izbral<br />
zaželen življenjski slog, tj. brez <strong>rabe</strong> oz. zlo<strong>rabe</strong> drog (Hočevar 2005, str. 53-56). Koncept<br />
preventivne edukacije poudarja ohranjanje abstinence posameznika in skuša pri posamezniku<br />
razviti sposobnosti za mišljenje in izbiranje ter jim pomaga, da bi le-ti z<strong>na</strong>li rav<strong>na</strong>ti s tem<br />
problemom. V strokovni literaturi sicer prevladuje enoten pogled, da je edukacija<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše orodje preventive, vendar obstajajo razlike v razumevanju le-te, saj je enkrat<br />
pojmova<strong>na</strong> kot vzgoja in informiranje, drugič kot posredovanje vednosti ter oblikovanje<br />
spretnosti in veščin, tretjič pa tudi kot promocija zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja (Hočevar 2005, str.<br />
63).<br />
Do nedavnega je <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> drog prevladovala tipologija preventive, ki se je<br />
delila <strong>na</strong> primarno, sekundarno in terciarno.<br />
Pojem primarne preventive obsega motiviranje in <strong>vpliv</strong>anje <strong>na</strong> vedenje in poglede ciljne<br />
skupine, da le-ta spremeni svoj pogled <strong>na</strong> življenje in spremeni svoj življenjski slog v želeno<br />
smer. Cilj<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> primarne preventive je pravzaprav celotno prebivalstvo, njen <strong>na</strong>men pa<br />
je ustvarjati takšne družbene razmere, da se določe<strong>na</strong> psihosocial<strong>na</strong> patologija, npr.<br />
alkoholizem, sploh ne bi pojavljala (Ramovš 2007, str. 112). Usmerje<strong>na</strong> je torej <strong>na</strong> predvsem<br />
zdravo populacijo ter populacijo, ki z drogo eksperimentira. Naloga primarne preventive je<br />
61
Change language