vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...
Share Embed Flag
Download ePaper

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ... vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 1) Individualni dejavniki tveganja V prvo podskupino uvrščamo osebnostne, interpersonalne ter vedenjske dejavnike, kot so odtujenost, uporništvo, asocialno vedenje, impulzivnost, anksioznost, depresija, večja osebna ranljivost, nagnjenost k pitju alkohola, visoka potreba po drežljajih. Hawkins idr. so v svoji raziskavi iz leta 2001 ugotovili, da lahko iz osebnostnih dejavnikov slabše sklepamo na uporabo drog kot iz vedenjskih in interpersonalnih dejavnikov. 2) Družinski dejavniki tveganja Njihova pomembnost je največja v obdobju otroštva in zgodnje adolescence, saj lahko spodbudijo razmeroma zgodnjo uporabo drog. Med družinske dejavnike štejemo uporabo drog pri starših ali sorojencih, nejasna pravila v družini, slabši nadzor nad otroki, negativna komunikacija, poslabšanje (ali razdiranje) družinskih vezi, nekonsistenti ali oddaljeni starši. Raziskava Greena in Rachala (2001) kaže, da so našteti dejavniki tveganja pozitivno kolerirali z uporabo drog. 3) Vrstniški dejavniki tveganja Pojavijo se znotraj vrstniške skupine in so npr. zgodnja iniciacija v uporabo drog s strani vrstnikov, uporaba drog v vrstniški skupini, primerjave med vrstniki ... 4) Šolski dejavniki tveganja Pomenijo učno (ne)uspešnost in odnos, ki ga mladostniki razvijejo do šole. Med šolske dejavnike tveganja sodijo: šolska neuspešnost, mržnja do šole, obdobje od prehodu iz osnovne v srednjo šolo, pomanjkanje možnosti za kontruktivno uveljavitev ... 5) Skupnostni dejavniki tveganja Označujejo (ne)uspešnost socializacije in možnost za potrditev 'odraslosti' mladostnikov, saj nam manjkajo formalni obredi in pravila za vstop med odrasle. Obstaja možnost, da obredni pomen in status odraslega zamenja uporaba določenih drog. Med skupnostne dejavnike tveganja štejemo permisivne družbene norme in zakone, dostopnost drog, nezmožnost 58

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ uveljavljanja svoje odraslosti na legitimen način, nejasnost prehoda v odraslost, slaba pripadnost soseski in lokalni skupnosti, slab socialno-ekonomski status itd. Pet naštetih podskupin pa raziskovalca Sceffeldt in Wirth (1999) razdelita na tri dimenzije – biološko, psihološko in situacijsko, kjer psihološka dimenzija vključuje individualne dejavnike tveganja (in varovalne dejavnike), družinske dejavnike in šolske dejavnike ter dodaja odnosne dejavnike kot samostojno podkategorijo (Sande 2004, str. 37). Situacijska dimenzija pa vpeljuje stres, nezadovoljstvo z lastnim telesom, težave v spolnosti, smrt ljubljene osebe, brezposlenost, psihosomatske motnje ipd. Kumpfer, Trunnel in Whiteside (1990) uporabo drog pojasnjujejo z biopsihosocialnim modelom. V njem se prepletata skupini psihosocialnih in bioloških dejavnikov tveganja. Psihosocialni dejavniki zajemajo družinske, skupnostne/šolske in vrstniške/socialne spremenljivke, kar ustreza prej omenjeni delitvi na pet podskupin. Med biološkimi dejavniki pa omenimo biokemično in nevrološko občutljivost, spremembe v metabolizmu in reakcijah na alkohol in droge ter težave v avtonomnem (npr. razlike v temperamentu) in centralnem živčnem sistemu (npr. strukturne kognitivne razlike) (prav tam). Poleg psihosocialnih, skupnostnih in bioloških dejavnikov tveganja pa se nekateri raziskovalci (Kumpfer, Williams in Baxey 1997) identificirali še demografske dejavnike tveganja, kot so starost, spol, etničnost in rasa, socioekonomski status, zaposlitev, izobrazba, kraj bivanja in gostota naselitve določenega območja (prav tam). Za razumevanje škodljivega pitja alkohola pri posamezniku ali v družbi je potrebno poznati vse glavne dejavnike tveganja, prav tako pa tudi pomanjkanje odločilnih varovalnih dejavnikov, ki nevtralizirajo dejavnike tveganja, da je človek odporen proti rabi alkohola (ter drugih drog) in proti stopnjevanju te rabe v zasvojenost. Psihološko usmerjeni raziskovalci so bolj pozorni na varovalne dejavnike v človekovi osebnosti, sociološko usmerjeni pa na tiste v socialnem okolju. Kumpfer in Hopkins (1993) omenjata sedem osebnostnih značilnosti, ki delujejo varovalno in zaviralno proti rabi alkohola, in sicer optimizem, empatijo, vpogled vase ali poznavanje sebe, intelektualne sposobnosti, samospoštovanje, življenjsko usmeritev ali smisel življenja, odločnost in vztrajnost. Seveda pa je podobnih osebnih varovalnih dejavnikov še mnogo. Ramovš (2007, 59

Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />

__________________________________________________________________________________________________________<br />

uveljavljanja svoje odraslosti <strong>na</strong> legitimen <strong>na</strong>čin, nejasnost prehoda v odraslost, slaba<br />

pripadnost soseski in lokalni skupnosti, slab socialno-ekonomski status itd.<br />

Pet <strong>na</strong>štetih podskupin pa raziskovalca Sceffeldt in Wirth (1999) razdelita <strong>na</strong> tri dimenzije –<br />

biološko, psihološko in situacijsko, kjer psihološka dimenzija vključuje individualne<br />

dejavnike tveganja (in varovalne dejavnike), družinske dejavnike in šolske dejavnike ter<br />

dodaja odnosne dejavnike kot samostojno podkategorijo (Sande 2004, str. 37). Situacijska<br />

dimenzija pa vpeljuje stres, nezadovoljstvo z lastnim telesom, težave v spolnosti, smrt<br />

ljubljene osebe, brezposlenost, psihosomatske motnje ipd.<br />

Kumpfer, Trunnel in Whiteside (1990) upo<strong>rabo</strong> drog pojasnjujejo z biopsihosocialnim<br />

modelom. V njem se prepletata skupini psihosocialnih in bioloških dejavnikov tveganja.<br />

Psihosocialni dejavniki zajemajo družinske, skupnostne/šolske in vrstniške/socialne<br />

spremenljivke, kar ustreza prej omenjeni delitvi <strong>na</strong> pet podskupin. Med biološkimi dejavniki<br />

pa omenimo biokemično in nevrološko občutljivost, spremembe v metabolizmu in reakcijah<br />

<strong>na</strong> alkohol in droge ter težave v avtonomnem (npr. razlike v temperamentu) in centralnem<br />

živčnem sistemu (npr. strukturne kognitivne razlike) (prav tam).<br />

Poleg psihosocialnih, skupnostnih in bioloških dejavnikov tveganja pa se nekateri raziskovalci<br />

(Kumpfer, Williams in Baxey 1997) identificirali še demografske dejavnike tveganja, kot so<br />

starost, spol, etničnost in rasa, socioekonomski status, zaposlitev, izobrazba, kraj bivanja in<br />

gostota <strong>na</strong>selitve določenega območja (prav tam).<br />

Za razumevanje škodljivega pitja <strong>alkohola</strong> pri posamezniku ali v družbi je potrebno poz<strong>na</strong>ti<br />

vse glavne dejavnike tveganja, prav tako pa tudi pomanjkanje odločilnih varovalnih<br />

dejavnikov, ki nevtralizirajo dejavnike tveganja, da je človek odporen proti rabi <strong>alkohola</strong> (ter<br />

drugih drog) in proti stopnjevanju te <strong>rabe</strong> v zasvojenost.<br />

Psihološko usmerjeni raziskovalci so bolj pozorni <strong>na</strong> varovalne dejavnike v človekovi<br />

osebnosti, sociološko usmerjeni pa <strong>na</strong> tiste v socialnem okolju. Kumpfer in Hopkins (1993)<br />

omenjata sedem osebnostnih z<strong>na</strong>čilnosti, ki delujejo varovalno in zaviralno proti rabi<br />

<strong>alkohola</strong>, in sicer optimizem, empatijo, vpogled vase ali poz<strong>na</strong>vanje sebe, intelektualne<br />

sposobnosti, samospoštovanje, življenjsko usmeritev ali smisel življenja, odločnost in<br />

vztrajnost. Seveda pa je podobnih osebnih varovalnih dejavnikov še mnogo. Ramovš (2007,<br />

59

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!