vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1) Individualni dejavniki tveganja<br />
V prvo podskupino uvrščamo osebnostne, interperso<strong>na</strong>lne ter vedenjske dejavnike, kot so<br />
odtujenost, uporništvo, asocialno vedenje, impulzivnost, anksioznost, depresija, večja oseb<strong>na</strong><br />
ranljivost, <strong>na</strong>gnjenost k pitju <strong>alkohola</strong>, visoka potreba po drežljajih. Hawkins idr. so v svoji<br />
raziskavi iz leta 2001 ugotovili, da lahko iz osebnostnih dejavnikov slabše sklepamo <strong>na</strong><br />
upo<strong>rabo</strong> drog kot iz vedenjskih in interperso<strong>na</strong>lnih dejavnikov.<br />
2) Družinski dejavniki tveganja<br />
Njihova pomembnost je <strong>na</strong>jvečja v obdobju otroštva in zgodnje adolescence, saj lahko<br />
spodbudijo razmeroma zgodnjo upo<strong>rabo</strong> drog. Med družinske dejavnike štejemo upo<strong>rabo</strong><br />
drog pri starših ali sorojencih, nejas<strong>na</strong> pravila v družini, slabši <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d otroki, negativ<strong>na</strong><br />
komunikacija, poslabšanje (ali razdiranje) družinskih vezi, nekonsistenti ali oddaljeni starši.<br />
Raziskava Gree<strong>na</strong> in Rachala (2001) kaže, da so <strong>na</strong>šteti dejavniki tveganja pozitivno kolerirali<br />
z upo<strong>rabo</strong> drog.<br />
3) Vrstniški dejavniki tveganja<br />
Pojavijo se znotraj vrstniške skupine in so npr. zgodnja iniciacija v upo<strong>rabo</strong> drog s strani<br />
vrstnikov, uporaba drog v vrstniški skupini, primerjave med vrstniki ...<br />
4) Šolski dejavniki tveganja<br />
Pomenijo učno (ne)uspešnost in odnos, ki ga mladostniki razvijejo do šole. Med šolske<br />
dejavnike tveganja sodijo: šolska neuspešnost, mržnja do šole, obdobje od prehodu iz osnovne<br />
v srednjo šolo, pomanjkanje možnosti za kontruktivno uveljavitev ...<br />
5) Skupnostni dejavniki tveganja<br />
Oz<strong>na</strong>čujejo (ne)uspešnost socializacije in možnost za potrditev 'odraslosti' mladostnikov, saj<br />
<strong>na</strong>m manjkajo formalni obredi in pravila za vstop med odrasle. Obstaja možnost, da obredni<br />
pomen in status odraslega zamenja uporaba določenih drog. Med skupnostne dejavnike<br />
tveganja štejemo permisivne družbene norme in zakone, dostopnost drog, nezmožnost<br />
58
Change language