vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ povečujejo možnost škodljive rabe alkohola in drog, ki ima razdiralno vlogo pri velikem številu mladih (Sande 2004, str. 11). 4.1 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki povezani z rabo drog pri mladih Strokovnjaki ugotavljajo, da se raba drog najpogosteje začne v razvojnem obdobju adolescence. 18 Ta prehod med obdobjema zaznamuje tudi prehod med osnovno in srednjo šolo, zato se mnogo raziskav osredotoča prav na populacijo dijakov prvih letnikov srednjih šol (Sande 2004, str. 32). Adolescenca je pogosto obdobje eksperimentiranja oziroma preizkušanja novih pristopov, vlog in vedenj; nekateri mladostniki izberejo tudi tvegano vedenje 19 , ki je večkrat le prehodnega značaja, za nekatere pa začetek težav, ki jih bodo spremljale do odraslosti (Pergamit, Huang in Lane v Sande 2004, str. 33). Kot posebej ogrožujoče tvegano vedenje definiramo tisto vedenje: • ki se začne zgodaj v procesu razvoja, • ki je kontinuirano in ni omejeno le na posamezne priložnosti in izolirane dogodke, • ki je povezano z življenjskim slogom, ki je za mladostnika neustrezen in povzroča težave pri konstruktivnih dejavnostih, • ki poteka v krogu vrstnikov, ki to vedenje spodbujajo, odobravajo ali občudujejo, • ko se med seboj povezuje in dopolnjuje več oblik tveganega vedenja (Tomori 1998). Coleman in Hendry (v Sande 2004, str. 34) opisujeta adolescenco kot posebej občutljivo obdobje razvoja osebnosti, v katerem se neprilagojeno vedenje pojavi takrat, ko obrambni mehanizmi mladostnika ne morejo več razreševati notranjih konfliktov in napetosti. Fokus se s posameznika premakne na slabe družbene in socialne razmere ter težave v družini, kar naj bi vplivalo na stopnjo problematičnega vedenja (npr. uživanja alkohola). Nekateri strokovnjaki govorijo o t.i. rizičnih skupinah in rizičnem vedenju za uporabo drog med mladimi, kar pa ne pomeni, da bodo mladi, ki pripadajo omenjenim skupinam uporabljali droge, ampak obstaja le večja statistična verjetnost. Rizične skupine med mladimi so: 18 Točneje na prehodu med zgodnjo (12–14) in srednjo adolescenco (14–17). 19 V subjektivni percepciji mladih so tvegana vedenja pogosto pozitivno vrednotena, saj nudijo ugodje, sprostitev, vznemirjenje in odpravljajo dolgčas (Tomori 1998, str. 39). 56
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ • otroci, katerih starši zlorabljajo alkohol in druge droge, • žrtve fizičnih, spolnih ali psihičnih zlorab, • otroci, ki namerno izostajajo od pouka, • noseče mladoletnice, • ekonomsko nepreskrbljeni mladi, • mladoletni prestopniki, • mladi s težavami v duševnem zdravju, • mladi, ki so nagnjeni k suicidalnosti, • invalidna mladina (Kumpfer 1998 v Sande 2004, str. 34). Ali bodo mladi zašli v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje ali ne, pa so odločilnega pomena dejavniki tveganja 20 , kakor imenujemo vse tisto, kar statistično poveča možnost, da mladi zaidejo v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje, obratno pa pod varovalnimi dejavniki 21 razumemo vse tisto, kar zmanjša statistično vrednost (kljub prisotnosti dejavnikov tveganja) za tvegana vedenja. Oboji so najpogosteje prisotni na individualnem področju, družinskem in šolskem/skupnostnem področju. Pri ugotavljanju razlogov oziroma dejavnikov, ki mlade nagovarjajo k uporabi drog oziroma jih od tega odvračajo, je najbolj smiselno upoštevati korelacije posameznih dejavnikov, kot pa se osredotočiti le na en sam temeljni razlog za težave z uporabo drog, čeprav le-ta izstopa. Pri mladostnikih, ki imajo težave z uporabo drog, so pogosteje v ozadju bolj kompleksni mehanizmi, ki so ponavadi splet različnih dejavnikov tveganja (Sande 2004, str. 35) 4.2 Klasifikacija dejavnikov tveganja povezani z rabo drog pri mladih Dejavnike tveganja smo v enem od prejšnjih poglavij razvrstili v tri skupine po treh vzrokih za škodljivo pitje: vpliv omamne snovi, osebnostni dejavniki in vpliv socialnega okolja ali družbe, v nadaljevanju pa jih bomo podrobneje razdelili v pet podskupin 22 , ki so glede na rezultate raziskav povezane z uporabo dovoljenih in prepovedanih drog (Sande 2004, str. 36): 20 So dejstva, ki pospešujejo začetek pitja alkoholnih pijač ter stopnjevanje le-tega iz zmernega v tvegano in škodljivo (Ramovš 2007, str. 105). 21 So dejstva, ki zavirajo začetek pitja alkoholnih pijač ter varujejo človeka, ki zmerno pije, pred stopnjevanjem le-tega v tvegano in škodljivo pitje (Ramovš 2007, str. 105). 22 Tako so jih razdelili Baumrind 1985, Hawkins idr. 1985, Newcomb in Bentler 1989. 57
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 55: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 107 and 108:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...