vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
strukturalno spremenjene, kar ima posledice pri prenosu sporočil in spremembi <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
možganskega delovanja (prav tam).<br />
Problematično pitje <strong>alkohola</strong> se pri mladih izraža drugače kot pri odraslih. Karakteristika<br />
problematičnega uživanja <strong>alkohola</strong> pri mladih je visoka stopnja tolerance <strong>na</strong> zaužit alkohol in<br />
odsotnost abstinenčnih simptomov (npr. tremor, jutranjo telesno potrebo po kozarcu <strong>alkohola</strong><br />
kaže 'le' 23 % adolescentov). Pogosta je tudi izguba spomi<strong>na</strong> – mladi se večkrat ne spominjajo<br />
dogodkov, ko so bili opiti – tvega<strong>na</strong>, nezaščite<strong>na</strong> spolnost, vožnja pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>,<br />
pogosto opijanje, popuščanje v šoli, konflikti z vrstniki v stanju opitosti, želja po alkoholu, za<br />
nekatere mladostnike je z<strong>na</strong>čilno prepričanje, da se brez <strong>alkohola</strong> ne morejo zabavati in da se<br />
trezni ne morejo vključiti v družbo, pitje večjih količin <strong>alkohola</strong>, laganje o količini popitega<br />
<strong>alkohola</strong>, nezmožnost prenehanja pitja ali vsaj zmanjšanja količine zaužitega <strong>alkohola</strong> kljub<br />
obstoječi želji po tem, depresivnost, nerazpoloženje, razmišljanja o samomoru itd. (prav tam).<br />
Otroci in mladostniki odraščajo v času, ko se razmeroma hitro spreminjajo tehnologija,<br />
kultura in družba, pot v odraslost pa si utirajo po 'postmodernem terenu', ki je precej drugačen<br />
od generacij njihovih predhodnikov (Sande 2004, str. 11). Raziskovalci Parker, Aldridge in<br />
Maesham (1998) trdijo, da se obenem spreminjajo njihova mnenja, vedenje, preživljanje<br />
prostega časa, strategije spoprijemanja s težavami, ocene tveganja in vrednotenje njihovega<br />
uspeha. Vse <strong>na</strong>štete spremembe <strong>na</strong>j bi bile tudi merljivo drugačne v primerjavi z mladostniki<br />
predhodnih generacij 17 . Globalizacija medijev in tržišča je vedno bolj oblikuje percepcijo<br />
mladih, njihove izbire, ob<strong>na</strong>šanje ipd. Mladi imajo vedno več možnosti, priložnosti in<br />
razpoložljivih sredstev, so pa obenem bolj dovzetni za potrošništvo in tudi potencialno<br />
škodljive substance, kot je recimo alkohol. Prevlada prostega trga istočasno razkraja javno<br />
zdravstvo v veliko državah in povzroča šibkejšo socialno strukturo za mlade ljudi. Hitri<br />
socialni in ekonomski prehodi, civilni konflikti, revšči<strong>na</strong>, brezdomstvo, osamljenost<br />
17 Ne spreminja se sama <strong>na</strong>rava adolescence, ampak so se spremenili predvsem pogoji, v katerih odraščajo<br />
da<strong>na</strong>šnji mladostniki. Da<strong>na</strong>šnji mladostniki živijo v težjih in zahtevnejših pogojih, prihodnost je negotova in<br />
da<strong>na</strong>šnja družba rizič<strong>na</strong>. Njihova tvega<strong>na</strong> vedenja pogosto niso izraz uporništva, pač pa <strong>na</strong>čin doseganja<br />
običajnih, vsakdanjih ciljev. Ker se je družba spremenila se tudi da<strong>na</strong>šnji mladostniki funkcio<strong>na</strong>lno razlikujejo<br />
od mladostnikov prejšnjih generacij. Težko je zagotovo trditi, kako te spremembe <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> mladega človeka,<br />
razvidno pa je, da so globalizacija, <strong>vpliv</strong> globalnih trgov, spremembe <strong>na</strong> področju zaposlovanja, odprte meje,<br />
formalizacija medosebnih odnosov ključnega pome<strong>na</strong>, da se raba drog v da<strong>na</strong>šnji družbi normalizira in da je del<br />
vsakdanjega življenja. Obdobje med mladostništvom in odraslostjo je zmeraj daljše, trg dela zmeraj bolj<br />
nestabilen, primanjkuje dela za manj kvalificirane delavce. Obenem se čas šolanja daljša, manj je štipendij<br />
oziroma so kriteriji za pridobitev strožji. Zgodil se je zamik fi<strong>na</strong>nčne samostojnosti mladih, podaljšuje se čas<br />
bivanja mladih pri njihovih starših, podaljša se fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> odvisnost od družine. Mladi se kasneje ali pa sploh ne<br />
odločajo za poroko in starševstvo in se velikokrat izogibajo odgovornostim (Parker 1999, str. 21−31).<br />
55
Change language