vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
njegove posebnosti, ki posameznika hitro zasvojijo. Pitje <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih postaja<br />
vedno večja skrb večjega števila držav. Opijanje in pogosto po<strong>na</strong>vljajoče se pitje je pogosto<br />
med mladostniki in mladimi odraslimi - močan vtis pusti <strong>na</strong> populaciji, pri kateri lahko<br />
povzroči <strong>na</strong>jveč škode. Mladi so dovzetnejši do psihične, čustvene in socialne škode, ki jih<br />
povzroča njihovo uživanje <strong>alkohola</strong> ali prekomerno uživanje <strong>alkohola</strong> ljudi, ki jih obdajajo.<br />
Obstaja moč<strong>na</strong> povezava med škodljivim pitjem <strong>alkohola</strong>, <strong>na</strong>siljem, nevarnim spolnim<br />
ob<strong>na</strong>šanjem, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo (Vidmar 2002, str. 12-<br />
16).<br />
Kljub temu da <strong>alkohola</strong> ne uvrščamo med prepovedane droge je za nepolnoletne osebe<br />
prepovedan. Tudi če odmislimo zakonsko določeno starostno mejo je za mlade in za njihove<br />
možgane zelo nevaren in lahko izzove trajne negativne posledice. Pri odraslih in mladih ima<br />
alkohol (med drugim) negativne posledice <strong>na</strong> zaz<strong>na</strong>vanje realnosti in sposobnost odločanja,<br />
kar je pri mladostnikih še bolj nevarno, saj le-ti še niso razvili vseh svojih spoz<strong>na</strong>vnih<br />
sposobnosti (npr. sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev), alkohol v tej<br />
dobi zaustavlja kognitivni in psihosocialni razvoj, česar kasneje v razvoju ne morejo<br />
<strong>na</strong>dok<strong>na</strong>diti. Najnovejše raziskave kažejo, da pitje <strong>alkohola</strong> v adolescenci poškoduje<br />
občutljive dele možganov v hipokampusu 16 . Raču<strong>na</strong>lniška tomografija slike možganov<br />
mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače, kažejo stanjšanje hipokampusa – dela možganov, ki<br />
je odgovoren za čustva, pomnenje in učenje. Spremembe so bile izrazitejše pri otrocih<br />
oziroma mladostnikih, ki so začeli uživati alkoholne pijače bolj zgodaj in pri katerih je bila<br />
količi<strong>na</strong> popitega <strong>alkohola</strong> večja. Mladi, ki konzumirajo alkohol, so prav tako kazali več<br />
z<strong>na</strong>kov drugi duševnih motenj, kot so depresije, vedenjske motnje, posttravmatske motnje in<br />
motnje koncentracije (Mratović 2003, str. 1).<br />
Alkohol poškoduje živce, ki pre<strong>na</strong>šajo sporočila celicam. Širi ka<strong>na</strong>le, ki regulirajo pretok<br />
kalcija v celičnih strukturah. V celice prehaja dvakrat več kalcija kot bi moralo in to povzroča<br />
povečano aktivnost. Poveča<strong>na</strong> aktivnost izzove izgubo krajnih živčnih vršičev in motnjo<br />
možganske funkcije. Največji del živčnih vlaken ne ostane trajno poškodovan, saj se možgani<br />
ob<strong>na</strong>vljajo, kljub temu pa ta obnova privede do spremenjene celične strukture. Velika veči<strong>na</strong><br />
funkcij se obnovi, vendar ne vse. Možganska obnova je podob<strong>na</strong> obnovi jeter, ki se prav tako<br />
obnovijo, ampak se obenem tudi spremenijo in niso e<strong>na</strong>ke kot prej. Po regeneraciji so<br />
16 Je izbokli<strong>na</strong> možganske skorje, ki sega v stransko fisuro možganske hemisfere. Vpleten je v funkcije, kot so<br />
ob<strong>na</strong>šanje, planiranje, kognitivno usmerjanje, prostorski in dolgoročni spomin (Kališnik 2002, str. 345).<br />
54