Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Negativni učinki alkoholnih pijač: Škoda za zdravje, maček, slabost ... Slabost, bruhanje, maček, moralni maček, glavobol, <strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, izguba spomi<strong>na</strong>, problemi v družini in ločitve. Pozitivni učinski alkoholnih pijač: Posledice pitja alkoholnih pijač Zabava , prijateljsko razpoloženje, družabnost, sproščenost ... Težave s poslabšanim učnim uspehom, poškodovanje predmetov in oblačil, težave v odnosih z drugimi ljudmi (prepiri). Pozitivni učinki, ki omogočajo boljšo zabavo: komunikativnost, lažje sklepanje novih z<strong>na</strong>nstev, večja samozavest, večja sproščenost, boljša zabava, dobra volja, vzbujanje pozornost, odobravanje okolice, začas<strong>na</strong> pozaba problemov. Večini – 75,2 % se ne zgodi, da bi se poškodovali in se tudi ne zapletajo v prepire. Vir: ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008. Če primerjamo odgovore anketiranih osnovnošolcev/osnovnošolk in odgovore anketiranih dijakov in dijakinj v raziskavi ESPAD, so le-ti pri vprašanjih o starosti pri prvem pitju <strong>alkohola</strong>, pijanosti ipd. odgovarjali precej podobno. Pri opredelitvi posledic pitja alkoholnih pijač, vzrokih za pitje in kje dobijo alkohol, pa se odgovori razlikujejo, opažamo, da so anketirani osnovnošolci manj <strong>na</strong>klonjeni pitju <strong>alkohola</strong>, <strong>na</strong>števajo večje število negativnih učinkov alkoholnih pijač, pri osebnih vzrokih za pitje pa prevladuje radovednost in poskušanje alkoholnih pijač v družbi staršev ali sorodnikov. Na podlagi obeh raziskav ugotavljamo, da srednješolci pijejo bistveno pogosteje kakor osnovnošolci in osnovnošolke in da srednješolci pogosteje mešajo alkoholne pijače z drugimi substancami. Osnovnošolci in osnovnošolke se od svojih starejših vrstnikov razlikujejo tudi v tem, da so bolj prepričani s negativne <strong>vpliv</strong>e alkoholnih pijač, saj je pri srednješolcih in srednješolkah delež tako mislečih že nekoliko nižji. Osnovnošolci in osnovnošolke pogosto <strong>na</strong>vajajo, da pijejo predvsem ob posebnih priložnostih, medtem ko v srednješolskih letih to ni več eden pomembnejših vzrokov za pitje. Oboji pa se strinjajo, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju in da je dostop mladih do alkoholnih pijač razmeroma enostaven. Med osnovnošolci in osnovnošolkami ter leto ali dve starejšimi mladostniki obstaja precej podobnosti pa tudi veliko razlik. 50
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Če pogledamo raziskavi v celosti, lahko primerjamo ugotovitve in zaključke, ki <strong>na</strong>m pokažejo trend razvoja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih, saj skoraj ni srednješolca, ki še ne bi vsaj poskusil <strong>alkohola</strong>, slej ko prej ga med prehodom iz osnovne v srednjo šolo poskusijo vsi. Menimo, da <strong>na</strong>m obe raziskavi dajeta dober vpogled v razvoj sprememb v poz<strong>na</strong>vanje, pogostost uživanja, dostopnosti ter splošnega mnenja o alkoholu med osnovnošolci in dijaki v Sloveniji. 51