vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci
__________________________________________________________________________________________________________
statistično pomembne. Fantje so pogosteje odgovarjali, da so bili opiti v nižji starosti, dekleta
pa so pogosteje odgovarjala, da še niso bila opita ali pa so opitost izkusila pri štirinajstih ali
petnajstih letih starosti. V 30 od 35 držav je bila večina anketiranih že opitih vsaj enkrat. Med
državami, v katerih je največji odstotek dijakov/dijakinj odgovoril, da so bili opiti 20. krat ali
bolj pogosto, so Danska, Irska, otok Man, Združeno kraljestvo, Estonija in Finska (26 – 36
%). Turčija ima najmanjših delež dijakov/dijakinj, ki so bili 20- krat ali pogosteje (1 %), v
Franciji, na Cipru, Grčiji in na Portugalskem pa je o opitosti poročalo približno 3 %
anketiranih. Odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so bili opiti 3- krat ali bolj pogosto v
zadnjem mesecu je manjši. Najvišji odstotek je spe na Danskem in Irskem (približno ena
četrtina). Najnižje odstotke pa so sporočili s Cipra, Francije, Grčije, Portugalske in Turčije (1
– 4 %) (prav tam, str. 4).
Anketirance so povprašali tudi, kje pijejo alkoholne pijače. 11 % slovenskih anketirancev je
odgovorilo, da nikoli ne pijejo alkohola, četrtina (25,6 %) tistih, ki pijejo, jih je pilo v baru ali
gostilni, 19,7 % na cesti, 17,3 % doma, 15 % v disku in 13,5 %, da so pili pri nekom drugem
doma. 8, 3 % jih je navedlo druge kraje pitja alkoholnih pijač. Pri vprašanju o pijanosti so
dekleta pogosteje odgovorila, da nikoli ne pijejo alkohola in niso bile nikoli pijane, opite pa
postanejo po manjši količini alkohola. Fantje pa so pogosteje izjavili, da postanejo pijani,
potem ko spijejo 7 pijač ali več ( Stergar 2005, str. 40).
Pri vprašanju o popivanju 15 podatki po državah močno variirajo. Največji delež
dijakov/dijakinj, ki popivajo je bil na Danskem, Irskem, otoku Man, Malti, Nizozemskem,
Norveškem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu (24 – 32 %). Tako obnašanje se
torej koncentrira v severnih in zahodnih državah (z izjemo Malte). Na Cipru, v Franciji,
Grčiji, Madžarskem, Islandiji, Romuniji in Turčiji pa so ugotovili najnižje deleže popivanja (5
– 11 %) (Stergar 2005/a, str. 4).
Raziskovalce je zanimalo, kaj mladi pričakujejo oziroma kaj menijo, kakšne stvari (pozitivne
in negativne) bi se jim lahko zgodile ob pitju alkohola. Več kot polovica slovenskih
dijakov/dijakinj pričakuje, da bo pitje alkohola na njih učinkovalo 'pozitivno': 63 %
anketiranih je povedalo, da bi se zelo zabavali, drugi pričakujejo prijateljsko razpoloženje in
družabnost, sproščenost … Med možnimi negativnimi posledicami pa izstopajo postavke
15 Popivanje ali 'binge drinking' pomeni pogostost pitja 5 alkoholnih pijač zapored in predstavlja alternativno
mero težke rabe alkohola.
39