vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ V raziskavi, ki je potekala na osmih izbranih območjih v Republiki Sloveniji je sodelovalo 1500 dijakov 1. letnika srednje šole (Stergar 2005, str. 11). Celotna študija ESPAD je potekala v 35 državah in v njej je sodelovalo več kot 100.000 dijakinj in dijakov. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili ugotovitve stroke o stanju na področju uporabe alkoholnih pijač, ki veljajo za slovensko mladino in primerjali podatke z ostalimi evropskimi državami. Vprašanje o pogostosti pitja alkoholnih pijač v vsem življenju (do anketiranja) je dalo odgovor, da je kar 91,7 % (92,7 % fantov, 90,7 % deklet) anketiranih povedalo, da so že pili alkoholne pijače. Kot rednega uporabnika alkohola so v raziskavi označili posameznika, ki je pil alkoholne pijače vsaj 40-krat in takih je ena četrtina vseh anketiranih, manj kot ena desetina (8,3 %) pa ni nikoli pila alkohola. Razlike med spoloma so bile statistično značilne, fantje so po podatkih pogosteje pili alkoholne pijače 20- do 39- krat in 40-krat ali pogosteje (Stergar 2005, str. 30). 69,5 % (74,2 % fantov, 64,7 % deklet) anketiranih dijakov/dijakinj je navedlo, da so bili v življenju že opiti in 30,5 %, da v življenju še niso bili opiti. Razlike med spoloma so statistično značilne – več deklet ni nikoli izkusilo opitosti ali pa so bile opite enkrat ali dvakrat, fantje pa so bili pogosteje opiti 6- ali večkrat v življenju. Največje odstotke rednega pitja najdemo v državah, ki poročajo tudi o največjih odstotkih pri vseživljenjski uporabi. Na Danskem, v Avstriji, na Češkem, otoku Man, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu se je odstotek dijakov/dijakinj, ki redno pijejo gibal med 43 do 50 %. O najnižjih deležih dijakov/dijakinj, ki redno pijejo, poročajo v Turčiji (7 %), ki ji sledijo Grenlandija, Islandija, Norveška in Portugalska, kjer se odstotki deleži alkoholnih pijač gibljejo med 13 in 15 %. Raziskovalci so ugotovili, da v večini držav fantje bolj redno uživajo alkoholne pijače, kot dekleta, izpostavili so otok Man, Finsko in Norveško, kjer je konzumiranje alkoholnih pijač med spoloma približno enako. V nobeni državi pa niso ugotovili, da bi pilo alkoholne pijače več deklet kot fantov (Stergar 2005, str. 2). Pri vprašanju o pogostosti pitja alkoholnih pijač v zadnjih 12 mesecih je raziskava dala odgovore, da alkoholnih pijač ni pilo 16,9 % v raziskavo vključenih slovenskih dijakov oziroma dijakinj, medtem ko je 83,1 % anketirancev (84,8 % fantov in 81,5 % deklet) odgovorilo, da so v tem obdobju pili alkoholne pijače. Skoraj ena polovica (45,2 %) 36
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ anketirancev je pila 5-krat ali manjkrat, 10,7 % pa 40-krat ali večkrat. Razlike med spoloma so bile statistično značilne, in sicer so dekleta odgovorila, da niso pila alkoholnih pijač ali pa so jih pila enkrat do dvakrat, 3- do 5-krat in 6- do 9-krat v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo. Več fantov je pilo alkoholne pijače 10- ali večkrat. V 12 mesecih pred raziskavo ni bilo opitih 43,6 % anketiranih. Med tistimi, ki so bili opiti, jih je bilo 42,6 % opitih enkrat do dvakrat, 22 % od vseh, ki so bili opiti pa se jih je opilo vsaj enkrat mesečno ali večkrat. Razlike so bile statistično pomembne, pri čemer so bila dekleta opita manjkrat. Delež slovenskih dijakov/dijakinj, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih pili alkoholne pijače, je enak povprečju vseh 35 držav ESPAD (83 %), medtem ko je delež tistih, ki so bili v zadnjih mesecih pijani, nekaj odstotkov nad povprečjem držav ESPAD – 56 % (povprečje ESPAD – 53 %). V zadnjih tridesetih dneh pred raziskavo, 40,1 % slovenskih anketirancev ni pilo alkoholnih pijač, 30,3 % jih je pila alkoholne pijače ob eni ali dveh priložnostih, 15,5 %3- do 5-krat, 7,6 % 6- do 9-krat in 6,5 % 10-krat ali pogosteje, pri čemer so dekleta izrazila, da so pila manjkrat (nikoli ali 1- do 2-krat v zadnjem mesecu). Delež dijakov/dijakinj, ki v zadnjem mesecu niso bili opiti, je znašal 66,6 %, nekaj več kot ena petina (21,3 %) jih je bila opita enkrat ali dvakrat in le 1,4 % 10-krat ali pogosteje. Od tistih, ki so navedli, da so bili v zadnjem mesecu opiti, jih je bilo skoraj dve tretjini opitih enkrat do dvakrat, le 1,4 % pa 20- ali večkrat. Dekleta so pogosteje odgovorila, da niso bila opita. 56,2 % anketiranih je navedlo, da v zadnjih tridesetih dneh niso popili več kot 5 ali več alkoholnih pijač zapored in polovica teh, ki se opredelili za ta odgovor, jih je 49,4 % navedlo, da so to storili enkrat do dvakrat. Razlike med spoloma so statistično pomembne, saj so dekleta pogosteje odgovorila, da niso nikoli pila 5 ali več alkoholnih pijač zapored. Ugotovljeno je bilo, da je slovenskih dijakov/dijakinj, ki so alkoholne pijače uživali 10- krat ali pogosteje, 6,5 %. Najvišji odstotek – četrtina anketiranih na Nizozemskem in ena petina v Avstriji, Belgiji, na Malti in v Združenem kraljestvu (17–21 %) je odgovorilo, da so pili alkoholne pijače 10- krat ali pogosteje, torej v povprečju vsa tretji dan. Na Finskem, Grenlandiji, Islandiji, na Norveškem in Švedskem pa so poročali o 3 % ali celo manj dijakih, ki so tako pogosto uživali alkohol (Stergar 2005, str. 34-36). Za omenjeno problematiko je precej relevantna starost mladih od prvi uporabi alkohola. V raziskavi so želeli pridobiti odgovore, pri kateri starosti so anketirani popili prvi kozarec piva, vina ali žganih pijač in pri kateri starosti so bili prvič opiti. Šestnajst odstotkov slovenskih dijakov/dijakinj je odgovorilo, da še niso pili piva. Med tistimi, ki pa so pivo že poskusili (84 37
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 35: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 87 and 88:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...