vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 2.3 Vrstniki Iz poznega otroštva v zgodnje mladostništvo v posameznikovem odnosu s starši poraste konfliktnost. Porast konfliktnosti se povezuje tako z mladostnikovim pospešenim telesnim, kognitivnim, sociokognitivnim in psihosocialnim razvojem, zlasti s psihološkim osamosvajanjem in razvojem osebne identitete, kot tudi s spreminjanjem v psihosocialnem razvoju mladostnikovih staršev (Zupančič 2001, str. 144). Mladostnik se torej postopoma psihično, socialno in materialno ločuje od staršev in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov, ki mu svetujejo, ga spodbujajo, obveščajo, usmerjajo njegova zanimanja in vplivajo na preoblikovanje vrednot, ki jih je vanj vsadila družina. Bajzek (2003) ugotavlja, da je socializacija v vrstniški skupini komplementarna družinski socializaciji, vendar pa sistema vrednot obeh skupin pogosto nista enaka. Osamosvajanje 12 od odraslih, ki jo do neke mere želijo razviti odraščajoči otroci, se odvija vzporedno z istovetenjem in enačenjem z vrstniki, prijatelji oziroma sebi enakimi (Bajzek 2003, str. 34). V odnosu z vrstniki se mladostnik uči neštetih socialnih spretnosti in oblikuje svoje vzorce vedenja. Uči se voditi in podrejati, sprejemati zmage in poraze, se povezovati in razlikovati. Mladostniške probleme najlažje rešuje s posredno pomočjo vrstnikov, saj sta zadrega in sram pred njimi manjša, pogum pa večji. S pomočjo vrstnikov mladostnik spoznava vrednote svoje generacije in si tako oblikuje svoj vrednostni sistem. Obenem pa je pomembno tudi socialno priznanje, ki ga posameznik dobi od svojih vrstnikov. Le-to mu daje občutek varnosti in oporo, da zanesljiveje nadzoruje svoje vedenje (Pšunder 1994, str. 18). Vključitev med vrstnike pa vsakemu mladostniku ne predstavlja enostavnega procesa. Pri nekaterih se pojavlja negotovost vase, občutja lastne šibkosti in nerodnosti v družbi, strah, da bi ga odklonili ali se norčevali iz njega, težave pri izražanju z besedo ali nezadovoljstvo z lastno zunanjostjo, vse to mladostnike ovira, da bi s svojimi vrstniki lahko gradil zadovoljive in zanj vzpodbudne odnose (Milčinski 1983). 12 Mladostnikovo psihološko osamosvajanje od staršev naj bi potekalo v štirih fazah, ki jih opredeljuje model procesa sekundarne individuacije (Josselyn v Marjanovič Umek 2001, str. 144). V prvi fazi prihaja do ostre diferenciacije mladostnika od staršev, nato mladostnik prakticira samostojnost, v tretji fazi se staršem ponovno približuje in v zadnji fazi se odnosi med mladostnikom in starši ustalijo – kakovostno se preoblikujejo tako, da si mladostnik pridobi razmeroma enakopraven položaj glede na starša, od njiju je hkrati neodvisen in z njima zmerno čustveno povezan. 32
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Vpliv vrstnikov na posameznika je najmočnejši prav v obdobju mladostništva. Strokovnjaki poudarjajo, da je vrstniška skupina v adolescenci najpomembnejši vzvod pomoči in samopomoči v različnih psihičnih težavah in stiskah, obenem pa je tudi medij, za preverjanje stališč, ravnanj in mnenj, kar se med adolescenco oblikuje v poseben in trajen življenjski stil v odraslosti. Prav tako so odkrili, da je najpomembnejša lastnost zdravih ljudi njihova sociabilnost, to je sposobnost in nagnjenje, da po svoji presoji tvorno sodelujejo v različnih življenjskih procesih, tako v manjših kot tudi večjih družbenih skupinah (Glušič 1996, str. 23). Ker je pripadnost in sprejetost med vrstnike za mladostnike zelo pomembno, se je mladostnik pripravljen odpovedati tudi lastni identiteti in sprejeti identiteto skupine vrstnikov. Mladostniku je namreč veliko lažje pri osamosvajanju in pridobivanju zavesti o svoji samostojnosti, če ima v zaledju vrstnike. V skupini prevzema mišljenje, načela, vrednote, kajti moč in skupinsko zavest si lahko pridobi le preko trdne povezanosti s skupino. Motiv za uživanje drog oziroma alkohola lahko izvira iz nekakšnega nenapisanega običaja ali rituala (Kastelic in Mikulan 1999, str. 62-63). Omenili smo mladostnike, pri katerih je vključevanje v družbo težavno in prav pri njih lahko droga (alkohol) prevzame vlogo blažilca socialnih zavor (Milčinski in sod. 1983). Če poenostavimo, mladostniki (kot vsakdo) potrebujejo občutek pripadnosti in sprejetosti in so zanj pripravljen veliko storiti. Če jih družba vrstnikov sprejme le pod pogojem, da z njimi pijejo, bodo nekateri brez obotavljanja segli po alkoholu (Ziherl 1989, str. 98). 33
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 31: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 83 and 84:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...