vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 2.2 Družina Otrokova prva slika sveta oz. socialna konstrukcija realnosti je odvisna od različnih dejavnikov. Osnova za otrokovo interiorizacijo socialne slike o realnosti (sprejemanje znanja, vrednot, motivov …) je proces otrokove identifikacije s pomembnimi Drugimi. Le-ti otroku razlagajo svet s simboli, obenem pa mu posredujejo čustveni odnos do sveta, pojasnjujejo mu njegove družbene vloge, motive ravnanja in mu nakazujejo perspektive in možnosti. Ob koncu primarne socializacije otrok te slike ne le internalizira, temveč tudi posploši. Prva slika sveta kot subjektivne realnosti torej ni rezultat samostojne kreativnosti izoliranega posameznika, temveč nastaja tako, da posameznik postopoma prevzame svet, v katerem že živijo drugi ljudje. Otrok internalizira svet pomembnih Drugih ne kot enega izmed možnih svetov, temveč kot edino možnega in realno obstoječega. Zaradi tega in zaradi povezanosti tega sveta z otrokovimi neposrednimi doživetji in z njegovo razvijajočo se osebnostjo, je prva slika sveta izredno močno vtisnjena v zavest in tudi podzavest otroka in je zato v njegovi duševnosti izredno trajna. Šele ko doseže to stopnjo internalizacije in ko tudi sprejme socialna pravila skupine, postane posameznik član družbe in končana je prva faza socializacije (Berger in Luckmann, 1988, str. 40-50 in 121-127). Prvi pomembni drugi oz. družina je torej vezni člen med mladostnikom, družbo ter širšim okoljem in preko nje prenaša družba na mladostnika norme, vedenjske vzorce in vrednostni sistem, veljaven za kulturo tistega časa. Družina lahko rahlja ali krepi pritiske, izvirajoče iz družbe in tako tudi posredno vpliva na razvoj mladostnikove osebnosti (Žmuc Tomori 1983, str. 111). V družini pride otrok velikokrat prvikrat v stik z drogami (alkohol, tobak ipd.) in na ta način pridobi prve izkušnje o njih. M. Tomori (1997, str. 97) meni, da je uživanje ali neuživanje drog (tudi alkohola) odvisno od tega, kar se je dogajalo v družini, ko je kot otrok razvijal svojo vero vase, svoje zaupanje v druge ljudi, svoje komunikacijske sposobnosti, od tega kako zna obvladovati stres, kakšen odnos ima do svojega telesa in do zdravja oziroma do pravega načina življenja. Vse to se je dogajalo v družini in če je bilo zastavljeno narobe in so obstajale pomembne vrzeli, je mladostnik gotovo bolj rizičen za zlorabo drog. 30
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Kožuh (1994, str. 20-21) meni, da so mladi v času adolescence izredno občutljivi in kritični do velikih in malih resnic v življenju, ki jim jih posredujejo starši in drugi odrasli. To kažejo na ta način, da so zelo pozorni do razlik med tem, kar jim odrasli govorijo, in tem, kar odrasli tudi v resnici počnejo. Mladi tako s postopnim prevzemanjem opravil iz sveta odraslih na svoji koži preizkušajo, da je življenje pogosto drugačno od lepih besed. Za mladostnika je zato pomembno, kakšen odnos do alkohola imajo starši. Problem večkrat predstavljajo ravnanja staršev, ki, kar zadeva rabo drog, pogosto niso v skladu z deklariranimi prepovedmi, kar pomeni, da verbalno sporočilo, ki ga starši posredujejo otrokom, torej reči drogam ne, pogosto ni podprto z ravnanji staršev oz. z ravnanji drugih pomembnih oseb v otrokovem življenju. A. Hočevar (2005) ugotavlja, da politike preventive za starše, ki vztrajajo pri preventivni moči posredovanja verbalnih sporočil, sicer opozarjajo na pomen ravnanja staršev in postavljanja meja med dovoljenim in nedovoljenim vedenjem, a pri tem ne opozarjajo, da se morajo tudi starši sami podrejati dogovorjenim pravilom ter pri teh pravilih vztrajati in delovati v skladu z njimi. Sporočila staršev in prohibicijske politike do drog delujejo predvsem na ravni imaginarne podobe, saj oblikujejo podobo, po kateri naj bi se ravnali otroci in mladostniki, ki pa se s to podobo oziroma imaginarnim vzgojim sporočilom »Droge – ne, hvala« ne morejo identificirati, saj ravnanja staršev in družbe ter njihovo lastno izkustvo in znanje o drogah tega sporočila ne podpirajo (Hočevar 2005, str. 333) Obstajata dve vrsti odnosa družine do alkohola, ki sta lahko zelo škodljivi za kasnejši odnos mladostnika do alkohola. Prvi skrajni odnos je odvisnost enega ali obeh staršev od alkohola, ki pripomore k negativnemu odnosu do alkohola. Kljub slabim izkušnjam z alkoholom, ki izvirajo iz mladostništva, se skoraj polovica takih ljudi tudi sama zapije, ker enostavno niso dovolj dobro opremljeni za pokončno življenje in obvladovanje vsakdanjih težav (Ziherl 1995, str. 36). Drug škodljiv odnos družine do alkohola pa je popolno zavračanje vsakršnega pitja alkohola. Starši imajo za popolno zavračanje alkohola verjetno osebne in sprejemljive razloge, vendar s tem nehote dajejo svojemu odnosu do alkohola neko pomembnost, ki pri mladostniku zbudi radovednost in privede do poizkušanja alkohola. Raziskave so pokazale, da otroci iz družin, v katerih gojijo strogo treznost, veliko lažje in hitreje popustijo pritisku vrstnikov, ki jih silijo v popivanje (prav tam). Ustrezna družina lahko najbolj od vsega družbenega okolja zavaruje mladostnika pred odvisnostjo od alkohola (Ziherl 1989, str. 98). 31
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 29: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 81 and 82:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...