vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2.2 Druži<strong>na</strong><br />
Otrokova prva slika sveta oz. social<strong>na</strong> konstrukcija realnosti je odvis<strong>na</strong> od različnih<br />
dejavnikov. Osnova za otrokovo interiorizacijo socialne slike o realnosti (sprejemanje z<strong>na</strong>nja,<br />
vrednot, motivov …) je proces otrokove identifikacije s pomembnimi Drugimi. Le-ti otroku<br />
razlagajo svet s simboli, obenem pa mu posredujejo čustveni odnos do sveta, pojasnjujejo mu<br />
njegove družbene vloge, motive rav<strong>na</strong>nja in mu <strong>na</strong>kazujejo perspektive in možnosti. Ob<br />
koncu primarne socializacije otrok te slike ne le inter<strong>na</strong>lizira, temveč tudi posploši. Prva slika<br />
sveta kot subjektivne realnosti torej ni rezultat samostojne kreativnosti izoliranega<br />
posameznika, temveč <strong>na</strong>staja tako, da posameznik postopoma prevzame svet, v katerem že<br />
živijo drugi ljudje. Otrok inter<strong>na</strong>lizira svet pomembnih Drugih ne kot enega izmed možnih<br />
svetov, temveč kot edino možnega in realno obstoječega. Zaradi tega in zaradi povezanosti<br />
tega sveta z otrokovimi neposrednimi doživetji in z njegovo razvijajočo se osebnostjo, je prva<br />
slika sveta izredno močno vtisnje<strong>na</strong> v zavest in tudi podzavest otroka in je zato v njegovi<br />
duševnosti izredno traj<strong>na</strong>. Šele ko doseže to stopnjo inter<strong>na</strong>lizacije in ko tudi sprejme social<strong>na</strong><br />
pravila skupine, postane posameznik član družbe in konča<strong>na</strong> je prva faza socializacije (Berger<br />
in Luckmann, 1988, str. 40-50 in 121-127).<br />
Prvi pomembni drugi oz. druži<strong>na</strong> je torej vezni člen med mladostnikom, družbo ter širšim<br />
okoljem in preko nje pre<strong>na</strong>ša družba <strong>na</strong> mladostnika norme, vedenjske vzorce in vrednostni<br />
sistem, veljaven za kulturo tistega časa. Druži<strong>na</strong> lahko rahlja ali krepi pritiske, izvirajoče iz<br />
družbe in tako tudi posredno <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> razvoj mladostnikove osebnosti (Žmuc Tomori 1983,<br />
str. 111).<br />
V družini pride otrok velikokrat prvikrat v stik z drogami (alkohol, tobak ipd.) in <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />
pridobi prve izkušnje o njih. M. Tomori (1997, str. 97) meni, da je uživanje ali neuživanje<br />
drog (tudi <strong>alkohola</strong>) odvisno od tega, kar se je dogajalo v družini, ko je kot otrok razvijal<br />
svojo vero vase, svoje zaupanje v druge ljudi, svoje komunikacijske sposobnosti, od tega kako<br />
z<strong>na</strong> obvladovati stres, kakšen odnos ima do svojega telesa in do zdravja oziroma do pravega<br />
<strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja. Vse to se je dogajalo v družini in če je bilo zastavljeno <strong>na</strong>robe in so obstajale<br />
pomembne vrzeli, je mladostnik gotovo bolj rizičen za zlo<strong>rabo</strong> drog.<br />
30