06.02.2015 Views

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />

__________________________________________________________________________________________________________<br />

pokažejo v toliki meri kot dekleta. Velike so tudi individualne razlike v hitrosti telesnega<br />

zorenja, kar prav tako prispeva svoj delež k psihičnemu razpoloženju mladostnikov. Ekstremi<br />

so <strong>na</strong>jbolj obremenjujoči; dekleta in fantje, ki se razvijajo hitreje ali počasneje, so velikokrat<br />

tarča posmeha in negativnih stereotipov vrstnikov in tako odrinjeni <strong>na</strong> rob (Horvat in Magaj<strong>na</strong><br />

1989, str. 38-40).<br />

2.1.3 Socialnoemocio<strong>na</strong>lni razvoj ter razvoj psiholoških potreb<br />

Zaradi velikih sprememb v hormo<strong>na</strong>lnih tokovih v telesu ter zaradi vse intenzivnejšega<br />

osamosvajanja posameznika se v tem obdobju izrazito poveča čustvenost. 11 V svojem<br />

čustvovanju hitro dosega skrajnosti in prehaja iz enega stanja v drugo (Zupančič in Justin<br />

1991, str. 145). Vodi jih osnov<strong>na</strong> potreba po čustveno toplem in razumevajočem sprejemu<br />

okolja, želijo si ljubezni, nežnosti in pozornosti. Posebno obrav<strong>na</strong>vo si zasluži čustvo, ki ga<br />

imenujemo anksioznost oziroma tesnoba, ki je neopredeljen strah ali nedoloče<strong>na</strong>, neprijet<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>petost nez<strong>na</strong>nega razloga, ki ga velikokrat spremljajo razni telesni z<strong>na</strong>ki, kot so tresenje,<br />

potenje, glavoboli, slabost ... Pojavi pa se <strong>na</strong>jverjetneje zaradi tega, ker v življenje<br />

mladostnika kar <strong>na</strong>enkrat vstopi veliko razlogov za zaskrbljenost, strah, dvom vase in svoje<br />

sposobnosti, spremenje<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> podoba, pritiski šole, staršev in posledično anksioznost. V<br />

času adolescence se začne proces osamosvajanja, kjer se mladostnik vse bolj ločuje od staršev<br />

in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov (Zupančič in Sveti<strong>na</strong> 2004).<br />

Na področju psiholoških potreb pa se pojavi večja izraženost že obstoječih potreb in porajanje<br />

novih. Naaštejmo le nekaj <strong>na</strong>jpomembnejših potreb mladostnika:<br />

• potreba po pripadnosti in e<strong>na</strong>čenju z neko skupino, predvsem s skupino vrstnikov,<br />

• potreba po samostojnosti, doseganju lastnih ciljev brez pomoči drugih, biti nekaj<br />

posebnega, unikatnega,<br />

• potreba po sprejetosti in čustveni podpori,<br />

• potreba po potrjevanju lastnih vrednot, stališč, mnenj,<br />

• potreba po spolnosti (Horvat in Magaj<strong>na</strong> 1989, str. 236).<br />

11 Poveča<strong>na</strong> čustvenost pomeni večjo občutljivost, večjo pestrost in barvitost čustev, bolj izraženo čustveno labilnost,<br />

veliko <strong>na</strong>sprotujočih si čustev (Zupančič in Justin 1991, str. 145).<br />

29

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!