vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
podobo. Po drugi strani pa je mladostnik občutljiv sprejemnik za dogajanje v družbi, katere<br />
norme, vrednote, <strong>na</strong>čela in vzgoj<strong>na</strong> sporočila odslikava neposredno in odkrito, brez vmesnih<br />
kontrolnih mehanizmov, ki bi zameglili bistven del stvarnega stanja (Žmuc Tomori 1995, str.<br />
8). V tem obdobju torej posameznik postopoma socialno in duševno dozoreva v odraslo<br />
osebo.<br />
Omenimo še izraz puberteta, ki je ne smemo zamenjati z izrazom adolescenca. Puberteto<br />
opredeljujemo kot proces pospešenega telesnega razvoja, ki poteka približno od desetega do<br />
tri<strong>na</strong>jstega leta pri dekletih in od dva<strong>na</strong>jstega do pet<strong>na</strong>jstega leta pri fantih, kar pomeni, da<br />
puberteta mladostnika doleti v zgodnjem obdobju mladostništva in se konča s t.i. biološko<br />
zrelostjo posameznika. Adolescenca pa traja še več let po doseženi biološki zrelosti, saj se<br />
izoblikova<strong>na</strong> odrasla osebnost, ki je sposob<strong>na</strong> popolnoma skrbeti zase in za svoje otroke ne<br />
konča z biološko zrelostjo (Horvat in Magaj<strong>na</strong> 1989, str. 233-234).<br />
Razvoj duševnosti in osebnosti bodočega odraslega človeka se v adolescenci strne <strong>na</strong> pet<br />
glavnih področij:<br />
1. iskanje lastne identitete,<br />
2. razvijanje svoje spolne vloge,<br />
3. urejanje odnosa do staršev in drugih odraslih,<br />
4. usmerjanje odnosov z vrstniki,<br />
5. oblikovanje odnosa do dela z razvijanjem ustvarjalnosti (Žmuc Tomori 1983, str. 109).<br />
Vse <strong>na</strong>štete <strong>na</strong>loge so za mladostnika zelo težke ter <strong>na</strong>porne in njihovo razreševanje v veliki<br />
meri odvisno od razreševanja <strong>na</strong>log v otroštvu. Mladostnik ima v okolju <strong>na</strong> voljo mnogo<br />
različnih zgledov, svaril, <strong>na</strong>svetov in obljub, sam pa se mora odločiti tako, da bo <strong>na</strong>jbolj<br />
ustrezalo njegovi <strong>na</strong>ravi, njegovim osebnostnim silnicam in da bo odločitev hkrati usklaje<strong>na</strong> z<br />
normami okolja v katerem živi. Močno se razmahne njegova sposobnost mišljenja. V tem<br />
obdobju že obvlada abstraktno mišljenje, poskuša prodreti v globino življenjskih in svetovno<br />
<strong>na</strong>zorskih vprašanj, obenem pa je zmožen skoraj v istem trenutku splošnih in površnih sodb,<br />
za katere se odloča po čustvenem <strong>na</strong>gibu in ne razmisleku (Žmuc Tomori 1983, str. 110).<br />
Hkrati se z<strong>na</strong> zatekati v intelektualiziranje, da bi se tako ubranil negotovosti pred resničnostjo,<br />
v katero se mora vključiti. Mladostnikovo čustvovanje je nepredvidljivo in polno <strong>na</strong>sprotij.<br />
Razpoloženje se mu hitro spreminja, svet pa doživlja intenzivno z vedno novimi odtenki. To<br />
27