vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ • človeka s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi značilnostmi, • socialnega okolja s svojimi specifičnimi vzorci glede uporabe alkohola ter njegovo dostopnostjo (Ramovš 2007, str.101-102). Alkohol kot substanco smo v diplomskem delu že opredelili, zato preidimo na drug vzročni dejavnik alkoholizma, to je človek s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi značilnostmi. Na človeka lahko gledamo kot biološko in psihološko bitje, pri čemer raziskovalci sklepajo, da je vpliv dednosti na razvoj odvisnosti od alkohola največji – preko 50 % (Židanik 2007). Poleg genetskih so pomembni tudi ostali dejavniki, kot sta spol in starost. 8 V sklopu psihičnih dejavnikov je potrebno upoštevati človekovo osebnost. Nekateri posamezniki alkohol pogosto uporabljajo kot zdravilo proti žalosti in strahu, jezi, občutku sramu in razočaranju nad drugimi ljudmi in nad sabo. Drugi spet v alkoholu topijo svoj moralni jaz, svojo vest in so bolj prizanesljivi s sabo. Nekaterim nadomešča izgubljeni občutek moči, saj jim pitje daje lažni občutek, da so z lastno aktivnostjo kos svojim čustvom in življenjskim okoliščinam (Ramovš 2007, str. 102). Tretji vzročni dejavnik za nastanek alkoholizma pa je socialno okolje s svojimi specifičnimi vzorci glede uporabe alkohola ter njegovo dostopnostjo. Obstajajo različna socialna okolja, ki se med sabo razlikujejo tudi po razširjenosti in naklonjenosti uživanju alkohola. 9 Pomembno je vedeti, da so pri vsakem pojavu škodljive rabe alkohola prisotni dejavniki iz vseh treh vzročnih skupin, prevladuje pa navadno eden ali več dejavnikov iz vzročnega sklopa okolja ali osebnosti. Ko govorimo o mladostnikih različni avtorji opredeljujejo različne vzroke uživanja alkoholnih pijač. Ziherl pravi, da je alkohol tiste vrste droga, ki lahko umetno ustvari občutek večjega samospoštovanja in samostojnosti. Tako si mladostnik, ki ni dovolj prepričan vase, občutek samostojnosti in boljšega samospoštovanja pričara z alkoholom (Ziherl 1995, str. 33). 8 Ženske in starejši ljudje so občutljivejši na učinke alkohola in pri njih se odvisnost razvije prej, če upoštevamo celotno količino popitega alkohola (Židanik 2007). 9 Tako v literaturi kot tudi širši miselnosti ljudi večkrat zasledimo, da sodimo glede rabe alkohola v tako imenovane 'mokre kulture', za katere so značilni običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, značilna je visoka toleranca do negativnih posledic pitja alkohola, velika dostopnost alkohola in nenazadnje pomanjkanje preventivnih ukrepov (Kolšek 2000). 24
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Mladostnik teži tudi po lagodju, torej želi ugodje doseči po čim bolj lagodni poti. Z odraščanjem naj bi se naučil, da je včasih treba zadovoljitev potreb po ugodju odložiti, ali pa da je potrebno za doseganje ugodja vložiti določeno mero napora. Z uživanjem alkohola in njegovim vplivom na možgane, problemi izgubijo ostrino in težo, človeku pa daje občutek, da lahko breme problemov preloži vsaj za nekaj časa (Ziherl 1995, str. 34). Do uživanja alkohola lahko privede želja po pripadnosti vrstniški skupini. Z mladostnikovim odnosom do alkohola je povezana tudi mladostnikova negotovost vase. Negotovost vase dela mladostnika potrtega, depresivnega, tako vse težje vzpostavlja stike z ljudmi in se vse bolj 'drži sam zase'. Alkohol mu daje pogum in odločnost, ker otopi zavore v njem in tako postane mladostnik dovolj pogumen, da naveže stike z marsikom (prav tam, str. 35). Mladostniki imajo izrazito težnjo po posnemanju odraslih – tudi na področju pivskih navadah. Ker živimo v družbi, ki je pitju naklonjena in v kateri se še sedaj najdejo ljudje, ki enačijo pitje alkohola z možatostjo, ni nič čudnega, da jih mladostniki posnemajo; v naši družbi pa je sproščanje s pomočjo alkohola vse preveč pogosto, da bi ga mladostnik lahko prezrl (prav tam). M. Tomori (l998) ugotavlja, da so pri pitju alkohola še posebej ogroženi mladi, ki so nezadovoljni sami s seboj, nedružabni in nekomunikativni, brez lastnih stališč, meril in vrednot, ki so zdolgočaseni, prazni, brez interesov, neodločni in omahljivi in izhajajo iz družin ter okolja, kjer je alkohol sredstvo za nadomeščanje drugačnih virov zadovoljstva. 25
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
- Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 7 and 8: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 9 and 10: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 11 and 12: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 13 and 14: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 15 and 16: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 17 and 18: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 19 and 20: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 21 and 22: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 23: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 27 and 28: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 29 and 30: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 31 and 32: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 33 and 34: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 35 and 36: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 37 and 38: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 39 and 40: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 41 and 42: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 43 and 44: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 45 and 46: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 47 and 48: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 49 and 50: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 51 and 52: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 53 and 54: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 55 and 56: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 57 and 58: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 59 and 60: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 61 and 62: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 63 and 64: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 65 and 66: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 67 and 68: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 69 and 70: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 71 and 72: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 73 and 74: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
• človeka s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi z<strong>na</strong>čilnostmi,<br />
• socialnega okolja s svojimi specifičnimi vzorci glede upo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ter njegovo<br />
dostopnostjo (Ramovš 2007, str.101-102).<br />
Alkohol kot substanco smo v diplomskem delu že opredelili, zato preidimo <strong>na</strong> drug vzročni<br />
dejavnik alkoholizma, to je človek s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi<br />
z<strong>na</strong>čilnostmi. Na človeka lahko gledamo kot biološko in psihološko bitje, pri čemer<br />
raziskovalci sklepajo, da je <strong>vpliv</strong> dednosti <strong>na</strong> razvoj odvisnosti od <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong>jvečji – preko<br />
50 % (Židanik 2007). Poleg genetskih so pomembni tudi ostali dejavniki, kot sta spol in<br />
starost. 8 V sklopu psihičnih dejavnikov je potrebno upoštevati človekovo osebnost. Nekateri<br />
posamezniki alkohol pogosto uporabljajo kot zdravilo proti žalosti in strahu, jezi, občutku<br />
sramu in razočaranju <strong>na</strong>d drugimi ljudmi in <strong>na</strong>d sabo. Drugi spet v alkoholu topijo svoj<br />
moralni jaz, svojo vest in so bolj prizanesljivi s sabo. Nekaterim <strong>na</strong>domešča izgubljeni<br />
občutek moči, saj jim pitje daje lažni občutek, da so z lastno aktivnostjo kos svojim čustvom<br />
in življenjskim okolišči<strong>na</strong>m (Ramovš 2007, str. 102).<br />
Tretji vzročni dejavnik za <strong>na</strong>stanek alkoholizma pa je socialno okolje s svojimi specifičnimi<br />
vzorci glede upo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ter njegovo dostopnostjo. Obstajajo različ<strong>na</strong> social<strong>na</strong> okolja, ki<br />
se med sabo razlikujejo tudi po razširjenosti in <strong>na</strong>klonjenosti uživanju <strong>alkohola</strong>. 9<br />
Pomembno je vedeti, da so pri vsakem pojavu škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> prisotni dejavniki iz<br />
vseh treh vzročnih skupin, prevladuje pa <strong>na</strong>vadno eden ali več dejavnikov iz vzročnega sklopa<br />
okolja ali osebnosti.<br />
Ko govorimo o mladostnikih različni avtorji opredeljujejo različne vzroke uživanja alkoholnih<br />
pijač. Ziherl pravi, da je alkohol tiste vrste droga, ki lahko umetno ustvari občutek večjega<br />
samospoštovanja in samostojnosti. Tako si mladostnik, ki ni dovolj prepričan vase, občutek<br />
samostojnosti in boljšega samospoštovanja pričara z alkoholom (Ziherl 1995, str. 33).<br />
8 Ženske in starejši ljudje so občutljivejši <strong>na</strong> učinke <strong>alkohola</strong> in pri njih se odvisnost razvije prej, če upoštevamo<br />
celotno količino popitega <strong>alkohola</strong> (Židanik 2007).<br />
9 Tako v literaturi kot tudi širši miselnosti ljudi večkrat zasledimo, da sodimo glede <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v tako imenovane<br />
'mokre kulture', za katere so z<strong>na</strong>čilni običaji, ki spodbujajo pitje <strong>alkohola</strong>, z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> je visoka toleranca do negativnih<br />
posledic pitja <strong>alkohola</strong>, velika dostopnost <strong>alkohola</strong> in ne<strong>na</strong>zadnje pomanjkanje preventivnih ukrepov (Kolšek 2000).<br />
24
Change language