vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ V zunanji krožnici najmanjše debeline so abstinenti, ki jih je pri nas izjemno malo. Ti se alkohola povsem vzdržijo, bodisi zaradi verskega prepričanja, slabih izkušenj z alkoholom, bodisi zaradi tega, ker alkohol slabo prenašajo. Med popolne abstinente uvrščamo tudi tiste, ki so bili odvisni od alkohola, ki so se zdravili zaradi odvisnosti in so se odločili, da alkohola ne bodo več pili (Ziherl 1995, str. 27 ). Opredeliti zmernega pivca oziroma zmerno, neškodljivo pitje je težko, kajti vsako pitje alkohola je povezano z neko mero tveganja. Zavedati se moramo, da je bil vsak današnji alkoholik nekoč zmerni pivec. Zapišemo lahko, da je zmerno pitje v bistvu obvladovano pitje. Zmeren pivec je sposoben sam določiti čas in kraj pitja, količino in vrsto pijače ter si izbrati družbo, v kateri bo pil. S svojim pitjem ne škoduje ne sebi in ne drugim in se hkrati drži priporočljivih količin zaužitega alkohola (Ziherl 1995, str. 28). Pretiran ali prekomeren pivec je tisti, ki občasno ali dlje časa v nekem obdobju pije na način, ki že škoduje njegovemu zdravju ali njegovim bližnjim. Tako pitje označuje SZO za škodljivo rabo alkohola. Prekomeren pivec sicer še ne kaže znakov odvisnosti od alkohola, ima pa veliko možnosti, da v prihodnosti postane odvisen od alkohola. Odvisnost od alkohola je bila včasih in je še dandanes znana kot alkoholizem, čeprav so termin leta 1992 zaradi negativnega prizvoka zamenjali z novo oznako, prej omenjeno odvisnostjo od alkohola, ki jo mora od leta 1996 uporabljati svetovna medicina. Pojem alkoholizem tako uporabljamo za označevanje odklonskega pitja in z njim povezanega vedenja v neki družbi, odvisnost od alkohola pa označuje duševne, vedenjske in socialne motnje posameznika, ki so posledica uživanja alkohola (Ziherl 1989). Odvisnost od alkohola je psihobiosocialna motnja, ki jo lahko prepoznamo po njenih najbolj izrazitih znakih: • nepremagljiva želja oziroma hrepenenje po alkoholu; • oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola; • vztrajanje pri pitju, kljub škodljivim posledicam; • posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim; • povečana toleranca za alkohol; • telesna odvisnost od alkohola (Kolšek 2007). 22
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ Pri mladih se ne razvijejo vsi znaki odvisnosti, saj njihovo pitje časovno ni dolgotrajno. Dejstvo pa je, da lahko že pretirano pitje ali pa občasno intenzivno popivanje povzročita pri nekom podobne posledice kot jih ima tisti, ki je od alkohola odvisen. Posledice pa opazimo na vseh področjih življenja. Zaradi boljše predstave jih lahko razdelimo na telesne, duševne in družbene posledice (Ziherl 1995, str. 30). Zaradi zlorabe alkohola pride najpogosteje do naslednjih telesnih posledic: okvare jeter, trebušne slinavke, želodca, srca, kože in seveda možganov. Organi se okvarijo predvsem zaradi medsebojnega strupenega delovanja alkohola in slabe telesne zmogljivosti, ki sta oba – poleg obeh je pogosto prisotno še kajenje – pokazatelja nezdravega življenjskega sloga (prav tam). Duševne posledice pretiranega pitja alkohola se lahko kažejo v spremenjeni osebnosti človeka in pa v psihiatričnih posledicah. Med osebnostne spremembe najpogosteje uvrščamo pretirano razdražljivost, napadalnost, zmanjšano sposobnost koncentracije, izgubo poprejšnjih vrednot, nihanja v razpoloženju, čustvenem odzivanju, zanemarjanju svoje zunanjosti, osebnostnem propadu ter popolni izgubi samospoštovanja. Med psihičnimi posledicami pa so najbolj znane alkoholni bledež, alkoholna halucinoza, samomorilnost in alkoholna demenca (prav tam). Nenazadnje omenimo še družbene posledice, ki jih spet lahko delimo po področjih na tiste v družini, delovnem okolju, prometu in kriminalu ter na širše družbene, kamor uvrščamo slabši življenjski standard, slabše zdravstveno stanje prebivalstva, slabša ustvarjalnost za napredek vse družbe (Ziherl 1995, str. 31). 1.6 Vzroki za škodljivo pitje alkohola Pri odvisnosti od alkohola, škodljivem pitju alkohola in nasploh uživanju alkoholnih pijač gre za preplet različnih vzrokov, ki so pri vsakem posamezniku različno izraženi – pri nekom prevladujejo dedni, pri drugem vedenjski ali razvojni dejavniki. Odvisnost od alkohola je pri nekaterih osnova vseh bolnikovih težav, včasih pa le posledica drugih psihičnih motenj. V osnovi pa gre za preplet treh dejavnikov: • alkohola kot substance, 23
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
- Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 7 and 8: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 9 and 10: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 11 and 12: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 13 and 14: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 15 and 16: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 17 and 18: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 19 and 20: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 21: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 25 and 26: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 27 and 28: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 29 and 30: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 31 and 32: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 33 and 34: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 35 and 36: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 37 and 38: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 39 and 40: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 41 and 42: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 43 and 44: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 45 and 46: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 47 and 48: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 49 and 50: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 51 and 52: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 53 and 54: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 55 and 56: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 57 and 58: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 59 and 60: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 61 and 62: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 63 and 64: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 65 and 66: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 67 and 68: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 69 and 70: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 71 and 72: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Pri mladih se ne razvijejo vsi z<strong>na</strong>ki odvisnosti, saj njihovo pitje časovno ni dolgotrajno.<br />
Dejstvo pa je, da lahko že pretirano pitje ali pa občasno intenzivno popivanje povzročita pri<br />
nekom podobne posledice kot jih ima tisti, ki je od <strong>alkohola</strong> odvisen. Posledice pa opazimo <strong>na</strong><br />
vseh področjih življenja. Zaradi boljše predstave jih lahko razdelimo <strong>na</strong> telesne, duševne in<br />
družbene posledice (Ziherl 1995, str. 30).<br />
Zaradi zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pride <strong>na</strong>jpogosteje do <strong>na</strong>slednjih telesnih posledic: okvare jeter,<br />
trebušne sli<strong>na</strong>vke, želodca, srca, kože in seveda možganov. Organi se okvarijo predvsem<br />
zaradi medsebojnega strupenega delovanja <strong>alkohola</strong> in slabe telesne zmogljivosti, ki sta oba –<br />
poleg obeh je pogosto prisotno še kajenje – pokazatelja nezdravega življenjskega sloga (prav<br />
tam).<br />
Duševne posledice pretiranega pitja <strong>alkohola</strong> se lahko kažejo v spremenjeni osebnosti človeka<br />
in pa v psihiatričnih posledicah. Med osebnostne spremembe <strong>na</strong>jpogosteje uvrščamo pretirano<br />
razdražljivost, <strong>na</strong>padalnost, zmanjšano sposobnost koncentracije, izgubo poprejšnjih vrednot,<br />
nihanja v razpoloženju, čustvenem odzivanju, zanemarjanju svoje zu<strong>na</strong>njosti, osebnostnem<br />
propadu ter popolni izgubi samospoštovanja. Med psihičnimi posledicami pa so <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>ne<br />
alkoholni bledež, alkohol<strong>na</strong> halucinoza, samomorilnost in alkohol<strong>na</strong> demenca (prav tam).<br />
Ne<strong>na</strong>zadnje omenimo še družbene posledice, ki jih spet lahko delimo po področjih <strong>na</strong> tiste v<br />
družini, delovnem okolju, prometu in krimi<strong>na</strong>lu ter <strong>na</strong> širše družbene, kamor uvrščamo slabši<br />
življenjski standard, slabše zdravstveno stanje prebivalstva, slabša ustvarjalnost za <strong>na</strong>predek<br />
vse družbe (Ziherl 1995, str. 31).<br />
1.6 Vzroki za škodljivo pitje <strong>alkohola</strong><br />
Pri odvisnosti od <strong>alkohola</strong>, škodljivem pitju <strong>alkohola</strong> in <strong>na</strong>sploh uživanju alkoholnih pijač gre<br />
za preplet različnih vzrokov, ki so pri vsakem posamezniku različno izraženi – pri nekom<br />
prevladujejo dedni, pri drugem vedenjski ali razvojni dejavniki. Odvisnost od <strong>alkohola</strong> je pri<br />
nekaterih osnova vseh bolnikovih težav, včasih pa le posledica drugih psihičnih motenj. V<br />
osnovi pa gre za preplet treh dejavnikov:<br />
• <strong>alkohola</strong> kot substance,<br />
23
Change language