vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

More documents

Recommendations

Info

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ upreti. Iz tega sledi, da individualna odgovornost za lastna dejanja ni možna ob nečem, kar je močnejše od posameznika, zato je morala biti substanca, ki onemogoča vzpostavitev lastne odgovornosti, označena kot adiktivna, kar je uživalca drog rešilo odgovornosti, posameznik pa je postal žrtev substance (Levine 1979, str. 15). Danes je alkohol v večini držav dovoljena in vsem dostopna droga. Je nepogrešljiv del družabnega življenja, tradicij in obredov. Tudi sama država ima ekonomske interese, povezane s proizvodnjo in potrošnjo alkoholnih pijač. Področje alkoholnih pijač je vse bolj strogo regulirano, globalna javno-zdravstvena politika do alkohola je z nastankom različnih mednarodnih organizacij (predvsem SZO) postala vse izrazitejša in pomembnejša (Jernigan idr.. 2000, str. 491) Leta 1983 je SZO razglasila probleme povezane z uporabo alkohola za poglavitno svetovno javno-zdravstveno skrb in opredelila alkohol kot resen dejavnik tveganja za človekovo zdravje, blaginjo in življenje. V začetku devetdesetih je SZO začela z intenzivnim programom za zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Od posameznih držav se pričakuje usklajeno izvajanje strategije varovanja zdravja, kot je zapisano v usmeritvenih dokumentih SZO (prav tam). 1.3 Uporaba oz. raba in/ali zloraba drog V literaturi lahko pogosto opazimo nedosledno uporabo pojmov uporaba oz. raba drog in/ali pojma zloraba drog, ki je pogosto sinonim za zasvojenost (Zinberg 1997, str. 39). Skoraj izključno je termin zloraba drog uporabljan v ameriški strokovni literaturi, kot da raba drog sploh ne obstaja (Hočevar 2005, str. 30). Problem je tudi v tem, da pojem zloraba ni natančno definiran in da med raziskovalci ni konsenza o tem, koliko ponovitev uporabe drog v določenem časovnem obdobju postane zloraba (Rosenbaum v Hočevar 2005, str. 31). Zinberg opozarja, da ima pojem zloraba izrazito negativno konotacijo, saj je zelo splošen in označuje tisto, karkoli že oseba, ki izraz uporablja, misli, da je slabo. SZO je bila verjetno prva medicinska organizacija, ki je vzpostavila razliko med dobro in slabo uporabo drog, in sicer je kot dobro označila uporabo drog v primeru zdravniško predpisane rabe, kot slabo uporabo drog pa tisto, ki je ne predpiše zdravnik; zlorabo drog pa 18
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ so definirali kot čezmerno in trajno rabo snovi, ne da bi bila upravičena (Hočevar 2005, str. 31-32). Pojmi so se skozi čas še večkrat spremenili. Med drugim so na deseti reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni zamenjali kategorijo 'zloraba' s 'škodljivo rabo', 'čezmerno rabo' pa s 'tvegano rabo'. Tvegana raba drog je definirana kot »/…/ občasno, ponavljajoče se ali nepretrgano poseganje po kakšni psihoaktivni snovi, ki jo spremlja tveganje okvare telesnega ali psihičnega stanja v prihodnosti, vendar do okvare še ni prišlo, medtem ko je škodljiva raba uživanje psihoaktivne snovi, ki že povzroča okvare zdravja, vendar pa uživalec še nima znakov odvisnosti od psihoaktivne snovi.« (Ziherl 1992, str. 115). Kljub različnim definicijam in izraznih nejasnostim pa je pojem 'zloraba' ostal in se uporablja, čeprav ni najbolj ustrezen, še posebej, če se ob njem ne uporablja še pojem 'raba'. Brez hkratne uporabe pojma raba implicitno navaja na misel, da je vsaka raba ilegalnih substanc že zloraba, za to pa ni nikakršnega razloga, saj lahko tako legalne kot ilegalne substance uporabljamo ali zlorabljamo (Hočevar 2005, str. 35). Pojem raba drog bomo nadalje uporabljali za občasno poseganje po psihoaktivnih substancah, ki v prihodnosti sicer lahko povzroči okvare psihičnega, telesnega in socialnega stanja posameznika, ni pa to nujno. 7 S pojmom zloraba drog pa bomo označevali uporabo drog, ki že ima škodljive psihične, telesne in socialne posledice za posameznika in družbo ( Hočevar 2005, str. 35). Kadar govorimo o rabi drog pri otrocih in mladostnikih so mnenja glede tega, kdo je upravičen do omejevanja rabe drog pri otrocih in mladostnikih, prav tako deljena. Gilmore (1996) meni, da je to država, po Stokerjevem (1990) mnenju pa nima nihče pravice posegati v osebno svobodo – svoboda pri izbiri rabe drog je po njegovem mnenju pravica vsakega posameznika, ne glede na njegovo starost. Tej trditvi oporekamo oz. dodajamo, da si posameznik to pravico pridobiva v procesu »/.../ krepitve socialnega upanja in zaupanja vase in v pravičnost družbenih institucij, poguma, ki temelji na samo-spoštovanju in samozaupanju ter uzaveščenju družbenih in osebnih ovir /.../.« (Kroflič 2004, str. 84). Gre za proces opolnomočenja pri rabi oz. nerabi drog, v katerem posameznik pridobiva občutek, da je oseba, ki je sposobna odločati o svojem življenju, kjer je ključnega pomena opora tako družinskega kot institucionalnega vzgojno-izobraževalnega okolja (Hočevar 2005, str. 176). S tem pojasnilom pa še zmeraj nismo odgovorili na vprašanje, ali imajo mladostniki pravico do rabe drog. Menimo, da je omejitev te pravice vezana na pravnoformalni status posameznika – tisti, ki še nima statusa odrasle osebe, torej otrok ali mladostnik, tudi nima pravice do rabe 7 Posledice so odvisne od tega, kako raba drog poteka pri konkretnem posamezniku (Hočevar 2005, str. 35) 19
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 17: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 69 and 70:
Vpliv projektov preprečevanja rabe
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139:
show all

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...