vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1. 2. 4 »Epidemija gi<strong>na</strong>« v Angliji in prohibicija v Ameriki<br />
Po letu 1720, ko se je v Angliji začelo obdobje izboljšanja ekonomskega in gospodarskega<br />
stanja in <strong>na</strong>raščajoče urbanizacije ter industrializacije, se je razmahnila proizvodnja in<br />
uživanje žganih pijač. Kljub temu, da so bile posledice prekomernega pitja <strong>alkohola</strong> ostra<br />
tarča takratnih javnih voditeljev, to ni povzročilo pozitivnih sprememb. V 18. stoletju je v<br />
Angliji zaradi odprave monopola <strong>na</strong>d proizvodnjo žganih pijač in zaradi nizke cene ter<br />
dostopnosti močnih žganih pijač, predvsem pretihotapljenega gi<strong>na</strong> iz Nizozemske in domače<br />
proizvodnje, izbruhnila 'epidemija gi<strong>na</strong>'. V urbanih angleških središčih – pa tudi drugod po<br />
Evropi – je veljalo pitje alkoholnih pijač za zaželeno in 'zdravo' <strong>na</strong>vado; spremembe, ki jih je<br />
povzročila industrijska revolucija, so <strong>vpliv</strong>ale tudi <strong>na</strong> delavce, ki so jim taverne postale mesto<br />
družabnih srečanj (Westermeyer 1998, str. 100).<br />
Reven nižji sloj prebivalstva je ceneno alkoholno omamo takoj privzel in to je pripeljalo do<br />
velikega porasta alkoholizma ter krimi<strong>na</strong>la, ki pa so ga deloma omejili leta 1751 z uvedbo<br />
visokih davkov <strong>na</strong> žgane pijače, zakonsko ureditvijo <strong>na</strong>či<strong>na</strong>, časa in pogojev prodaje <strong>alkohola</strong><br />
ter uvedbo licenčnega sistema obratovanja lokalov in prodajaln (Abel 2001, str. 131).<br />
Tudi v ZDA se je konec 17. stoletja razmahnila uporaba uvoženih žganih pijač, še posej gi<strong>na</strong>,<br />
viskija in ruma. Konec 18. stoletja je zaživela domača destilacija, predvsem bourbon-a (tj.<br />
ameriška varianta viskija), ki je takrat imel visoko de<strong>na</strong>rno vrednost in je postal med drugim<br />
tudi sredstvo menjave. Pred popolno prepovedjo <strong>alkohola</strong> so ugotovili, da je za državo<br />
donosno, če obdavčijo alkohol, izdajo licence za točenje in uvedejo kazni za prekrške v zvezi<br />
z alkoholom. Do popolne prepovedi je tako prišlo šele v času, ko se je Anglija, pod katero so<br />
ameriške kolonije takrat spadale, otepala posledic 'epidemije gi<strong>na</strong>'. Amerika je sprejela vrsto<br />
zakonov, ki so urejali področje alkoholnih pijač. Zelo zanimiv je kolonialni zakon oziroma<br />
pogodba, ki je prepovedal upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med staroselci, saj le-ti niso poz<strong>na</strong>li močnih<br />
alkoholnih pijač, ki so jih s sabo prinesli belci in so bili posledično za njihove učinke zelo<br />
dojemljivi – žganje je bilo med ameriškimi Indijanci zelo zaželeno, zato so ga kolonizatorji<br />
radi uporabljali kot plačilno sredstvo. Leta 1901 je se<strong>na</strong>t ZDA sprejel resolucijo o alkoholni<br />
trgovini z Afriko, po kateri je bilo vsem prvobitnim prebivalcem zaradi preventivnih razlogov<br />
prepovedano prodajati alkohol (Fidler 2001, str. 842-849).<br />
16