vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo ...

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci
__________________________________________________________________________________________________________
1. 2. 1 Zgodovina nastanka alkoholnih pijač
Alkohol spremlja človeštvo že od prazgodovinskih časov. 6 V različnih kulturah ga dojemajo
na različne načine, bodisi kot pomirjevalo, razkužilo, aperitiv, hrano, gospodarsko blago ali
kot močan simbol – v različnih kulturah na različne načine (Heath 1995, str. 1). Vedno pa je
bil ena od najbolj znanih in v zgodovini razširjenih kemikalij, ki so jih ljudje uporabljali za
spreminjanje razpoloženja O alkoholu, predvsem vinu, so pisali in ga opevali umetniki,
filozofi iz antičnih kultur Egipčanov, Grkov in Rimljanov, večkrat je omenjeno tudi v Svetem
pismu stare in nove zaveze. Alkohol je imel stoletja pomembno vlogo v religiji, medicini in
kulturi. Zaradi njegove ambivalentne narave so različne države oziroma njihovi vladarji
njegovo uporabo skozi zgodovino večkrat strogo regulirali (Heath 1995, str. 357)
1. 2. 2 Alkohol v starem veku
Proizvodnja vina in piva se je začela v starem Egiptu oziroma Mezopotamiji okoli leta 6000
pr. n. št., kjer so ga uživali kot hrano, poživilo, zdravilo in uporabljali za žrtvene verske
obrede. Vino, kot prvo alkoholno pijačo, so proizvajali iz medu, dateljnov ali drevesnih
sokov. V Mezopotamiji so predelali v pivo 40 odstotkov žitnega pridelka. Po odkritju vinske
trte se je razmahnila proizvodnja vina in vinogradništva, temu pa so sledile tudi prve omejitve
in prepovedi na področju rabe alkoholnih pijač. Hamurabijev zakonik vsebuje kar nekaj
zakonov, ki urejajo področje rabe alkoholnih pijač – od kaznovanja opitih oseb, prepovedi
razgrajanja v pivnicah pa vse do prepovedi mešanja vina z vodo. Že takrat se je govorilo o
socialnih problemih, ki so bili posledica opijanja ter predpisih proti prekomernemu popivanju
(Heath 1995, str. 357).
6 Če lahko verjamemo legendam, je alkohol odkril in poimenoval arabski alkimist, ki je želel odkriti tak
življenjski napoj, ki bo tistemu, ki ga bo popil, zagotovil večno mladost in veselje. Da bi prišel do takega odkritja
se je umaknil v svojo delavnico. Ostanke sadja, ki mu ga je prinašala žena, je metal v posodo v kotu svoje
delavnice. Čez čas je opazil, da se od njih širi omamen vonj. Odpadke je zavrel in dobil tekočino prijetnega
okusa. Ob zaužitju je dobil občutek, da mu je dala novih moči, zdelo se mu je, da se želje uresničujejo kar same
od sebe, volja po življenju je rasla, počutil se je pomlajenega. Presenečen in vesel je vzkliknil Al-kohl, kar
pomeni dobro, dragoceno. Svoje odkritje je nemudoma razodel drugim ljudem, prepričan, da je dal človeštvu
srečo in bogastvo. Preteklo je več let, ko je nekega večera alkimist slonel na oknu svoje hiše. Ugotovil je, da se
je zmotil in da je bil učinek čarobne tekočine varljiv in nevaren. Uničil je njega in milijone drugih ljudi. Hudo je
trpel, ko je gledal neskončno število žrtev svojega odkritja, ki so jeznih pogledov in s škripajočimi zobmi
iztegovale roke, da bi ga zagrabile. Strahotne kletve so mu polnile ušesa in alkimist se je obupan vrgel skozi
okno (Može 2002, str. 11).
14