vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
vključene v projekt zdravih šol in ob tem ne izvajajajo nobenih preventivnih <strong>projektov</strong> – 20<br />
%).<br />
Učence smo povprašali tudi o tem, kako pogosto so v zadnjem mesecu pili alkohol. Zanimivo<br />
je, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, niti ne izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol pili <strong>na</strong>jmanj pogosto. Kar 54,1 % jih je odgovorilo, da v<br />
zadnjem mesecu niso pili alkoholnih pijač. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je tako<br />
odgovorilo 36,8 % anketiranih učenk in učencev in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo kakega od preventivnih <strong>projektov</strong> 45,7 % anketiranih učenk in učencev.<br />
Raziskava pokaže, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo kakega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, <strong>na</strong>jvečji delež učencev in učenk, ki v življenju še niso bili opiti (74,3<br />
%). Vidimo, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, zelo zgodaj poskusili alkoholne pijače, kar pa še ne pomeni, da tudi<br />
pogosto pijejo oziroma, da popijejo take količine <strong>alkohola</strong>, da bi bili opiti.<br />
Raziskave (npr. Mladi in alkohol v Sloveniji) kažejo, da se otroci z alkoholom prvič srečajo v<br />
družinskem krogu, kjer jim ga <strong>na</strong>jpogosteje ponudijo starši. Vzorci pitja mladih so vsekakor<br />
drugačni, če občasno uživajo alkohol s starši in <strong>na</strong>jbrž ne gre za pretirano opijanje, saj je kot<br />
ugotavljata Plant in Plant (2001) pitje pogosto podrejeno trenutni situaciji in okolju<br />
(praznovanje, ob hrani …).<br />
Čeprav postaja uživanje <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih nekaj vsakdanjega, pa uživanje <strong>alkohola</strong> v<br />
času pred, med ali takoj po pouku ni razširjeno. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v šoli<br />
že opitih le manjši delež učencev – presenetljivo, ali pa tudi ne, se je to zgodilo <strong>na</strong> šolah,<br />
vključenih v mrežo zdravih šol in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo<br />
kakega od preventivnih <strong>projektov</strong>. Situacijo bi si lahko razlagali s tem, da lahko vsak projekt<br />
prinese učencem nekaj pozitivnega, verjetno pa tudi kaj negativnega. Tako so lahko pogovori,<br />
delavnice, različne informacije o alkoholu morda zbudile v učencih in učenkah radovednost in<br />
željo, da bi poskusili nekaj, o čemer jim pogosto razlagajo in v veliki meri odsvetujejo.<br />
Ob vprašanju o poz<strong>na</strong>vanju posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, s katerim smo obenem preverjali tudi<br />
poz<strong>na</strong>vanje samega pojma zloraba, so odgovori učencev in učenk vseh treh tipov šol zelo<br />
podobni – veči<strong>na</strong> jih meni, da je zloraba <strong>alkohola</strong> zdravju škodljiva – vendar tako ne menijo<br />
vsi, čeprav je zloraba definira<strong>na</strong> kot raba, ki posamezniku že povzroča zdravstvene, socialne<br />
126