vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ 8 SKLEP V začetnih poglavjih diplomskega dela smo pisali o alkoholu, njegovi zgodovini, (zlo)rabi in posledicah le-te. Obravnavali smo rabo alkohola med mladostniki, predstavili raziskave, opravljene na omenjeni populaciji ter preventivo rabe alkohola med mladimi. Uspešno zastavljena preventiva – zlasti izobraževanje in osveščanje mladih s pomočjo učinkovitih strategij in politik, naj bi omogočala višjo stopnjo zavedanja o škodljivosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač ter posledično znižala stopnjo (zlo)rabe alkohola med mladimi. Alkohol je v Sloveniji najbolj razširjena in lahko dosegljiva droga. Zloraba alkohola oziroma alkoholnih pijač predstavlja enega ključnih problemov javnega zdravstva, saj Slovenija bolj kot po porabi alkoholnih pijač odstopa od evropskega povprečja po škodi, ki nastaja zaradi zlorabe alkohola, kar se kaže v zdravstvenem stanju prebivalcev, njihovi obolevnosti in umrljivosti; našteto pa vpliva tudi na negativne ekonomske učinke, povzročene zaradi manjše produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti, stroškov v zdravstvu, prometu in sodstvu. Ugotovili smo, da je poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji med najvišjimi v Evropi in med mladimi narašča, pri čemer pa se starostna meja, ko posameznik prvič poskusi alkohol niža. Podobno kot v drugih državah je tudi v Sloveniji v porastu tvegana raba alkohola, kot je denimo »binge drinking« oziroma načrtno opijanje v kratkem času. Osrednji problem, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, je bila preventiva v osnovni šoli – njeno izvajanje in njeni rezultati glede na različne oblike preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo obravnavane osnovne šole. V teoretičnem delu naloge smo se spraševali, kaj sploh lahko šola stori na področju preventive rabe in zlorabe drog in privzeli stališče, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole same izničile rabo drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola vplivala na spremembo njihovega zasebnega življenja (Munro 1997). Zato lahko ob tem, ko strmimo k ohranjanju abstinence med mladimi, šola deluje tudi v smeri zmanjševanja škode, ki lahko nastane z morebitno uporabo alkohola med mladimi. Povzeli smo ugotovitve nekaterih raziskav in različnih strokovnjakov ter zapisali, da so v šoli na področju preventive rabe drog (in s tem rabe alkohola) do sedaj prevladovali predvsem programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci in mladostniki. Vprašanje, ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je kdaj npr. začeti z izvajanjem s preventivnimi dejavnostmi, ki vključujejo obravnavanje ukrepov za zmanjševanja tveganj in 124
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ škode, ki lahko nastane z rabo vseh vrst drog, med otroki in mladostniki (Hočevar 2001, str. 94). V empiričnem delu naloge smo v raziskavo zajeli tri tipe šol, in sicer šole, ki so vključene v projekt zdravih šol, šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. Predpostavili smo, da je na šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol alkohol že poskusilo manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v omenjen projekt. Ob tem smo predpostavili, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, alkohol poskusilo manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. Ugotovili smo, da je na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot na šolah, ki niso vključene v omenjeni projekt, obenem pa smo tudi ugotovili, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih projektov, alkohol že poskusilo manj učencev (89,6 %) kot na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov (90 %). Na podlagi vzorca 153 učencev in učenk devetih razredov je bila statistično pomembna polovica raziskovalnih hipotez. Kot statistično pomembne so se izkazale hipoteze, ki so se nanašale na starost anketiranih pri prvem poskusu alkohola glede na tip šole, pogostost opitosti anketiranih glede na tip šole, starost učencev in učenk pri prvi opitosti, statistično pomembna je bila tudi hipoteza, vezana na vprašanje o tem, kdo je anketiranim prvi ponudil alkoholno pijačo, o tem, ali so jih v šoli seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola in hipoteza, ki se je nanašala na način seznanjanja učencev s problemom odvisnosti od alkohola. Po pričakovanjih in na podlagi raziskav, ki so bile opravljene na podobni populaciji je alkohol v devetem razredu že poskusilo povprečno 86,9 % vseh anketiranih učencev in učenk – najmanj (80,4 %) na šolah, vključenih v projekt zdravih šol. Presenetilo nas je, da je pri učencih, ki so alkohol poskusili pri devetih letih ali celo prej (povprečno 29,9 % vseh učencev), le-tega poskusilo 52,8 % učencev in učenk iz šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. Deleža učencev ostalih dveh tipov šol sta bistveno manjša (v šolah, vključenih v projekt zdravih šol – 23,7 % v šolah, ki niso 125
- Page 73 and 74: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 75 and 76: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 77 and 78: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 79 and 80: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 81 and 82: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 83 and 84: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 85 and 86: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 87 and 88: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 89 and 90: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 91 and 92: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 93 and 94: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 95 and 96: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 97 and 98: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 99 and 100: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 101 and 102: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 103 and 104: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 105 and 106: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 107 and 108: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 109 and 110: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 111 and 112: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 113 and 114: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 115 and 116: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 117 and 118: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 119 and 120: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 121 and 122: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 123: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 127 and 128: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 129 and 130: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 131 and 132: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 133 and 134: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 135 and 136: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 137 and 138: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 139: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
škode, ki lahko <strong>na</strong>stane z <strong>rabo</strong> vseh vrst drog, med otroki in mladostniki (Hočevar 2001, str.<br />
94).<br />
V empiričnem delu <strong>na</strong>loge smo v raziskavo zajeli tri tipe šol, in sicer šole, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol, šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> ter šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>. Predpostavili smo, da je <strong>na</strong> šolah, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol alkohol že poskusilo manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
omenjen projekt. Ob tem smo predpostavili, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol poskusilo manj učencev, kot <strong>na</strong><br />
šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>. Ugotovili smo, da je <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol,<br />
alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjeni<br />
projekt, obenem pa smo tudi ugotovili, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol<br />
in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol že poskusilo manj učencev (89,6<br />
%) kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> (90 %).<br />
Na podlagi vzorca 153 učencev in učenk devetih razredov je bila statistično pomemb<strong>na</strong><br />
polovica raziskovalnih hipotez. Kot statistično pomembne so se izkazale hipoteze, ki so se<br />
<strong>na</strong><strong>na</strong>šale <strong>na</strong> starost anketiranih pri prvem poskusu <strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole, pogostost<br />
opitosti anketiranih glede <strong>na</strong> tip šole, starost učencev in učenk pri prvi opitosti, statistično<br />
pomemb<strong>na</strong> je bila tudi hipoteza, veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> vprašanje o tem, kdo je anketiranim prvi ponudil<br />
alkoholno pijačo, o tem, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong> in<br />
hipoteza, ki se je <strong>na</strong><strong>na</strong>šala <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin sez<strong>na</strong>njanja učencev s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
Po pričakovanjih in <strong>na</strong> podlagi raziskav, ki so bile opravljene <strong>na</strong> podobni populaciji je alkohol<br />
v devetem razredu že poskusilo povprečno 86,9 % vseh anketiranih učencev in učenk –<br />
<strong>na</strong>jmanj (80,4 %) <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol. Presenetilo <strong>na</strong>s je, da je pri<br />
učencih, ki so alkohol poskusili pri devetih letih ali celo prej (povprečno 29,9 % vseh<br />
učencev), le-tega poskusilo 52,8 % učencev in učenk iz šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>. Deleža učencev ostalih dveh tipov<br />
šol sta bistveno manjša (v šolah, vključenih v projekt zdravih šol – 23,7 % v šolah, ki niso<br />
125
Change language